Projekti

Slovenski center za raziskovanje samomora (UP IAM) izvaja in sodeluje v večih nacionalnih in mednarodnih projektih.

Trenutni projekti:

Projekti v iztekanju:

Teme raziskav v okviru doktorskega študija naših raziskovalk:

Pretekli projekti:


TRENUTNI PROJEKTI

Program NARA – Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija

Program Nara smo začeli razvijati v sklopu projekta Uvajanje novih intervencijskih pristopov za zmanjševanje samomorilnega vedenja v Sloveniji.
Nara v sanskrtu pomeni človek. V okviru Programa NARA, katerega osnova je Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija (MBCT), uvajamo učinkovite intervencije za krepitev duševnega zdravja. Udeležencem predstavimo preproste meditativne tehnike, s pomočjo katerih preusmerjajo pozornost od manj učinkovitih duševnih procesov (npr. ruminacije) na doživljanje trenutka »tukaj in zdaj«. Na ta način se učijo boljšega soočanja s stresnimi življenjskimi situacijami in obvladovanja oz. preprečevanja depresije.
Raziskovalni del programa je odobrila Komisija za medicinsko etiko RS.
nara3
Sodelavci našega centra so usposobljeni za izvajanje na čuječnosti temelječe kognitivne terapije. V okviru tega izvajamo:

Za več informacij pišite na nara@upr.si ali pokličite na 040 490 580.


Živ?Živ! – Raziskovanje in preprečevanje samomora

logoProgram Živ?Živ! predstavlja celovit pristop k preprečevanju samomora kot enega izmed največjih družbenih in javno-zdravstvenih problemov v Sloveniji ter ponuja inovativne načine raziskovanja samomorilnega vedenja. Glavni cilji projekta so zmanjševanje samomorilnega količnika, prispevati k mutidisciplinarnemu in večnivojskemu preprečevanju samomora ter v suicidologijo vnašati široko paleto raziskovalnih metod za boljše razumevanje in razlago samomorilnega vedenja.
Uresničevanje zastavljenih ciljev temelji na spektru dejavnosti na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja. V okviru promocije duševnega zdravja delo vključuje medijske kampanje za splošno javnost ter implementacijo smernic za odgovorno novinarsko poročanje o samomoru. Preventivne dejavnosti vključujejo dejavnosti univerzalne preventive (uvedba na informacijskih tehnologijah temelječih preventivnih aplikacij, omejevanje dostopa do sredstev za samomor), selektivne preventive (opolnomočenje ranljivih skupin, npr. mladostniki, starostniki) ter indicirane preventive (preventivno delo za prepoznavanje samomorilno ogroženih posameznikov, npr. izobraževanje t.i. vratarjev sistema). V okviru obravnave/zdravljenja in vzdrževanja stanja pa bomo implementirali e-podporne rešitve za posameznike v stiski, postvencijske dejavnosti za bližnje po samomoru ter program MBCT (na čuječnosti temelječe kognitivne terapije) za odrasle s povečanim tveganjem. Program bo zapolnil veliko potrebo po celovitejši in dolgoročnejši uporabi večnivojskih intervencij za preprečevanje samomora pri nas.


A (se) štekaš?!? Integriran pristop krepitve duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja za mladostnike

 

Na poti k odraščanju so mladi postavljeni pred številne razvojne naloge in preizkušnje, pri njihovem premagovanju pa včasih potrebujejo pomoč. Vsaka težka situacija je lahko priložnost za osebnostno rast, po drugi strani pa je lahko vir stiske. Projekt A (se) štekaš?!? je preventivno-intervencijski projekt promocije in krepitve (duševnega) zdravja ter preprečevanja samomorilnega vedenja med mladostniki. Temelji na integrativnem pristopu dela z različnimi skupinami z namenom vzpostavitve čim širše socialne mreže opore in pomoči mladostnikom.
Z različnimi pristopi (predavanja, delavnice, informativno gradivo, strokovna podpora in sodelovanje s šolami, itd.) želimo opolnomočiti tiste organizacije in skupine ljudi, ki redno prihajajo v stik z mladimi, da bodo lažje prepoznavali stiske pri mladostnikih, preprečevali duševne bolezni, nezdrav življenjski slog in samomor.
Projekt smo prvič izvajali v letih 2011/12. Na podlagi izkušenj izvajalcev in povratnih informacij udeležencev smo za leto 2013/14 pripravili razširjen in prenovljen program. Projekt ponovno izvajamo v letih 2023 – 2025. Projekt vsebuje naslednje komponente:

Splošne informacije:

  • sofinanciranje: Ministrstvo za zdravje RS
  • trajanje: 2011 – 2012; 2013 – 2014; 2017 – 2019; 2020 – 2022; 2023 – 2025
  • vodja projekta: Vita Poštuvan
  • sokoordinatorica projekta: Nuša Zadravec Šedivy
  • kontaktna oseba za šole in sokoordinatorica projekta: Polonca Borko

       


E-znanje za duševno zdravje: razvoj, implementacija in evalvacija spletnih intervencij za preprečevanje samomora in krepitev duševnega zdravja

Preprečevanje samomorilnega vedenja mora nujno potekati na različnih nivojih ter zajemati različne ciljne populacije in pristope. Ključnega pomena je povezovanje strokovnjakov in laične javnosti, krepitev ozaveščenosti in znanja o duševnem zdravju ter odzivanju v primeru samomorilnega vedenja.

V sklopu projekta E-znanje za duševno znanje s tem namenom razvijamo spletno orodje iŽiv, ki je namenjeno ozaveščanju o samomorilnem vedenju, prepoznavi ogroženih posameznikov, spoznavanju načinov ukrepanja, kadar je kdo v stiski ter razumevanju žalovanja po nenadni smrti.
iŽiv je mlajši brat naše spletne platforme Živ? Živ!, od katere se razlikuje predvsem v načinu podajanja informacij: iŽiv ni statično spletišče, temveč aplikacija z izobraževalnimi posnetki in interaktivnimi vsebinami. Preko teh želimo narediti načine razumevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja dostopne za vse – tako za različne strokovnjake (zdravstvene delavce, učitelje, policiste, socialne delavce in druge), ki pri svojem delu prihajate v stik s posamezniki v stiski kot tudi za vsakega izmed nas, da znamo ustrezno prepoznati in ukrepati, ko je naš družinski član, prijatelj, sodelavec ali znanec v stiski.
Splošne informacije o projektu:


Človek-19 – Človek v primežu COVID-19: psihološke posledice epidemije in preventivnih zaščitnih ukrepov za zajezitev širjenja okužb

Po razglasitvi epidemije marca 2020, je epidemija posegla tudi v vsakodnevno življenje prebivalcev Slovenije. Negotovost in strah zaradi širjenja bolezni COVID-19 ter različne oblike preventivnih zaščitnih ukrepov, so pomembno spremenili življenje posameznikov v tistem obdobju. Nastale spremembe so vplivale na vsakdanjo rutino ter potencialno tudi na duševno zdravje ter splošno počutje ljudi. V okviru projekta Človek v primežu COVID-19 nas zanima, kako epidemija in sprejeti preventivni ukrepi dolgoročno vplivajo na različne psihološke aspekte življenja.  Poleg razumevanja pogleda splošne populacije, bomo skušali razumeti tudi doživljanje posameznih ranljivih skupin (otroci in mladostniki, mladi na prehodu v odraslost, odrasla delovna populacija, starejši). S pomočjo ugotovitev želimo razviti različne intervencije in oblikovati gradivo, ki bo v pomoč vsem, ki se v tem času soočajo s stisko.

Od razglasitve epidemije so naša življenja dodatno zamajale še številne druge spremembe in krizne situacije (npr. vojna, draginja), ki prav tako ustvarjajo izredne razmere ter se tako odražajo v spremembah celotnega družbenega kot zasebnega delovanja. Na to temo smo pripravili tudi sporočilo za medije, ki ga najdete tukaj.

Splošne informacije o projektu:


Družbeni mediji in samomorilno vedenje: študija vpliva objav novinarskih prispevkov o samomoru na komentatorje in bralce

Povezanost načina poročanja v novinarskih prispevkih o samomoru, dostopnih preko tradicionalnih medijev, in števila samomorov v populaciji je danes dobro raziskana. Neustrezni način novinarskega poročanja o samomoru lahko poveča tveganje za posnemanje poročanega vedenja, odgovorni način poročanja o samomoru pa varuje pred posnemanjem in spodbudi iskanje bolj konstruktivnih načinov reševanja stiske. Kljub temu obstaja malo raziskav, ki raziskujejo povezanost spletnega novinarskega poročanja o samomoru in samomorilnega vedenja v populaciji. V projektu želimo ugotoviti, i) kakšna je vloga in kakšne so značilnosti objav novinarskih prispevkov o samomoru na družbenih medijih ter komentarjev pod temi objavami, in ii) kako so te značilnosti povezane z bralčevim oziroma komentatorjevim doživljanjem teh objav. Na podlagi ugotovitev bomo skupaj s svetovalnim odborom pripravili smernice odgovornega poročanja in komentiranja na temo samomora na družbenih medijih.
Splošne informacije:


A (te) štekam?!? Novi pristopi k prepoznavi in preprečevanju samomorilnega vedenja in drugih dejavnikov tveganja na področju duševnega zdravja mladostnikov

Projekt je nadgradnja projekta A (se) štekaš?!?. V projektu A (te) štekam?!? bomo raziskali presejalne in ocenjevalne postopke ter načine obravnave ogroženih mladostnikov. Osredotočili se bomo na učinkovitost in pomanjkljivosti različnih oblik dela s ciljno populacijo ogroženih mladostnikov ter na podlagi zbranih podatkov oblikovali sistemska priporočila za delo z njimi. Namen raziskave je, s pomočjo prepoznavanja in aplikacije najučinkovitejših strategij in intervencij, izboljšanje duševnega zdravja mladostnikov ter preprečevanje samomorilnega vedenja.
Projekt izvajamo v sodelovanju s UKC Maribor in UPK Ljubljana.
Splošne informacije:

                         


Psihopatologija in samomorilno vedenje mladih – vloga novih tehnologij pri pojavnosti stisk in nudenju pomoči

Nove tehnologije uporabniku nudijo zelo različne informacije, ki so lahko z vidika krepitve duševnega zdravja bolj ali manj ustrezne. Kadar so vsebine neprimerne ali neustrezne, so nove tehnologije lahko povezane z razvojem težav na področju duševnega zdravja. Nasprotno pa lahko v primeru ustreznih vsebin pomagajo posamezniku pri premagovanju težav v duševnem zdravju.
S projektom Vloga novih tehnologij želimo natančneje raziskati povezanost rabe interneta in pametnih telefonov z vidiki duševnega zdravja med mladimi, med katerimi so nove tehnologije še posebej priljubljene. V prvem delu bomo preučili vlogo družbenih medijev pri doživljanju stisk mladostnikov. V drugem delu se bomo posvetili znanju, stališčem in idejam mladih odraslih o preprečevanju samomora.  Spoznanja, pridobljena v tem projektu, bodo služila kot osnova razvoju sistemskih priporočil glede uporabe sodobnih tehnologij z namenom krepitve duševnega zdravja.
Splošne informacije:


Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850–2000)

Samomor je skozi stoletja v različnih kulturnih okoljih imel različne konotacije, iz historičnega vidika pa je zanimiv, saj odslikava vrednote, strahove in predsodke vsakokratne družbe.
Raziskovalni projekt se osredotoča na preučevanje samomora preko več zgodovinskih obdobij. Osrednji del raziskave pa predstavlja analiza diskurza, ki bo pokazala, kako so v vsakem od obravnavanih obdobij dojemali problematiko samomora, kako so se z njo ukvarjali ter kako je omenjeni diskurz vplival na oblikovanje družbenega reda, socialno hierarhijo ter marginalizacijo posameznikov, ki so odstopali od splošno uveljavljenih družbenih norm.
Raziskava bo osvetlila podlago, na kateri so se uveljavila sodobna dojemanja fenomena samomora ter ponudila  študijo slovenskega prostora, pokazala njegovo specifiko, raziskala pa bo tudi izvor in posledice družbene stigme, ki dejanje samomora spremlja še danes.


Opolnomočenje starejših: Samoregulacijski mehanizmi in podpora digitalne tehnologije v doseganju višje kakovosti življenja

Tehnološki razvoj spodbuja oblikovanje različnih pristopov k nudenju podpore oz. asistence iz okolice za samostojno in aktivno starejših v okolju, ki ga sami izberejo, in na način, ki ohranja njihovo telesno in duševno zdravje ter splošno kakovost življenja. Kljub velikemu potencialu, ki ga ima sodobna tehnologija, pa starejši na splošno ne sprejemajo sodobnih tehnoloških rešitev.
Cilj raziskovalnega projekta je opolnomočiti starejše in jih podpirati pri doseganju višje kakovosti življenja, preko krepitve njihovih samoregulacijskih mehanizmov in ob pomoči digitalne tehnologije.

 


EAAD – Ozaveščanje o depresiji

Namen Evropske zveze za preprečevanje depresije (EAAD) je izboljšanje oskrbe in optimizacija zdravljenja za bolnike z depresivnimi motnjami ter preprečevanje samomorilnega vedenja.
Glavni cilji organizacije so uvajanje ukrepov za izboljšanje skrbi za bolnike z depresijo in samomorilnim vedenjem, nudenje podpore svojcem, ozaveščanje in izobraževanje tako širše kot strokovne javnosti o depresiji in njenih učinkih ter vodenje raziskav za iskanje ustreznih intervencij za zdravljenje depresije in preprečevanje samomora. Projekt nadaljuje delo evropskega programa OSPI.



RAZISKAVE V OKVIRU DOKTORSKEGA ŠTUDIJA

Samomorilno vedenje in rezilientnost pri ženskah z izkušnjo (intimnopartnerskega) nasilja

Namen doktorske naloge je na slovenski populaciji žensk raziskati povezavo med izkušnjo (intimnopartnerskega) nasilja in samomorilnega vedenja, pri čemer je cilj naloge preučiti obstoj povezavi ter ugotoviti, če je povezava neposredna ali jo pojasnjujejo težave v duševnem zdravju (npr. depresija, stres, anksioznost, postravmatska stresna motnja oz. travma vezana na nasilje). Razumevanje psihopatoloških posledic intimnoparnerskega nasilja ni zadostno za razvoj oz. nadgradnjo psihološke podpore ženskam z izkušnjo nasilja. Iz tega razloga nas bodo v nalogi zanimali tudi dejavniki rezilientnosti (npr. odpornost, fleksibilnost, samo-učinkovitost, optimizem, regulacija čustev in misli in osmišljenje), ki ženske s tovrstnimi izkušnjami obvarujejo pred razvojem samomorilne ideacije, njihova krepitev pa lahko predstavlja cilj nadaljnje psihološke podpore.

  • Doktorska študentka: Nina Krohne

Doživljanje samomora pri strokovnjakih, ki so v stiku s samomorilnostjo

Da bi bolje razumeli potrebe zaposlenih, ki so 24 ur dnevno v stiku s samomorilnimi osebami (npr. osebje v psihiatričnih ustanovah, zaporih, domovih za socialno oskrbo …), smo razvili študijo, s katero bomo raziskali potrebe in želje tega osebja. Informacije, pridobljene s študijo, nam bodo pomagale razviti ustrezne intervencije za krepitev duševnega zdravja osebja, njihove poklicne kakovosti življenja in njihovih kompetenc.

  • Doktorska študentka: Meta Lavrič

Obravnava samomorilnega vedenja v medijih in z vidika predstavnikov medijev

Namen doktorske naloge je s pomočjo mešanih metod (poglobljene kvalitativne raziskave in laboratorijskega eksperimenta) temeljito raziskati proces odločanja novinarjev ob poročanju ali pisanju članka o samomoru. Novinarji so namreč pogosto v dilemi, kako odgovorno poročati o samomoru, javnosti ponuditi vse relevantne informacije in hkrati zadovoljiti tudi potencialne potrebe nadrejenih, ki pogosto temeljijo na pridobivanju čim večjega zanimanja javnosti. Prav tako je namen raziskati morebitne dileme v povezavi z novinarskimi izkušnjami, stališči in znanji o samomoru. Glavni cilj raziskave je pridobiti poglobljeno razumevanje procesa pisanja člankov o samomoru, ki doprinaša tudi pomembne praktične implikacije.

  • Doktorska študentka: Vanja Gomboc

Svetovalno delo v Slovenskih šolah

Raziskava v okviru doktorskega študija, se bo osredotočila na delo svetovalnih služb v osnovnih in srednjih šolah ter predvsem na področje prepoznavanja mladih v stiski. Glavni cilj študije bo razviti presejalni vprašalnik, ki bo šolskim svetovalnim delavcem pomagal prepoznati in spremljati mlade s povečanim tveganjem za razvoj težav v duševnem zdravju in pojav samomorilnega vedenja.

  • Doktorska študentka: Monika Brdnik

ZAKLJUČENE RAZISKAVE V OKVIRU DOKTORSKEGA ŠTUDIJA

Raziskava o življenju oseb, ki so umrle nenadne smrti ali zaradi samomora

ob izgubiNa našem centru želimo delovati preventivno in oblikovati smernice za preprečevanje samomora in krepitve duševnega zdravja tistih, ki so za samomor bolj ogroženi.
Zato izvajamo raziskavo, v kateri želimo podrobneje spoznati življenja posameznikov, ki so storili samomor ter jih primerjati z osebami, ki so umrle nenadne smrti (nesreče). Informacije o življenju pokojnikov  pridobivamo preko pogovora s svojci in bližnjimi oseb, ki so umrle nenadne smrti.


Raziskava o opozorilnih znakih samomorilnega vedenja pri moških

kamenčekKljub pozitivnim premikom v smeri upadanja samomorilnega količnika, le ta upada počasneje pri moških kot pri ženskah.
Da bi samomorilno vedenje moških bolje razumeli in samomor z ustreznimi intervencijami še uspešneje preprečevali, smo zastavili raziskavo, s katero želimo preučiti, kakšna so stališča moških do samomora in kako moški doživljajo in izražajo stisko.
Informacije pridobljene tekom raziskave nam bodo v pomoč pri oblikovanju ustreznih preventivnih in intervencijskih aktivnostih, ki bodo bolj prilagojene željam in potrebam moških.



PRETEKLI PROJEKTI

Za zdravje mladih

Za zdravje mladih je neformalna mreža, ki združuje glavne akterje v mladinskem sektorju in jih opremlja z informacijami, gradivi, usmeritvami in usposabljanji/izobraževanji na področju zdravja in zdravega življenjskega sloga otrok in mladostnikov. Deluje v smeri preprečevanja bolezni povezanih z življenjskim slogom pri otrocih in mladostnikih.
V okviru projekta pripravljamo strokovne podlage o stanju na področju zdravja med otroci in mladostniki, izvajamo kakovostna usposabljanja za mladinske delavce, vpeljujemo programe promocije zdravja med več kot 2500 vključenimi mladimi in njihovimi starši. S programom pripravljamo različna izobraževalna orodja, ki bodo po koncu projekta omogočala nadgradnjo in nadaljevanje dela na tem področju.
V okviru mreže za Za zdravje mladih sodelujejo naslednje organizacije:

  • Brez izgovora Slovenija
  • Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
  • Zveza tabornikov Slovenije
  • Zveza študentskih klubov Slovenije – ŠKIS
  • Mreža mladinskih centrov Slovenije – MaMa
  • Društvo študentov medicine Slovenije
  • Mladinsko združenje za preprečevanje zasvojenosti
  • Mladinsko združenje za gibanje in prehransko politiko
  • Univerza na Primorskem – Inštitut Andrej Marušič

Podpornik projekta je Mladinski svet Slovenije.
UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora v okviru projekta izvaja naslednje aktivnosti:

  • Delavnice za mladostnike
  • Izobraževanja za mladinske delavce
  • Predavanja za starše
  • Predavanja in delavnice za prostovoljce

Splošne informacije:

  • sofinanciranje: Ministrstvo za zdravje RS
  • trajanje: 2017 – 2019


Moški – Slovenski moški ranljivi za samomorilno vedenje: duševno zdravje, kvaliteta življenja, socialna povezanost, iskanje pomoči.

V zadnjem desetletju opazimo v Sloveniji pozitivne premike v smeri upadanja samomorilnega količnika. Eden izmed razlogov za trend upadanja je tudi vedno boljše poznavanje dejavnikov tveganja in opozorilnih znakov samomorilnega vedenja. Žal pa število samomorov med moškimi upada počasneje kot med ženskami, hkrati pa je to področje slabo raziskano, saj o stiski težko spregovorimo. Prav zato smo oblikovali raziskovalni projekt Moški, s katerim želimo preučiti, kako moški doživljajo in izražajo stisko in bolje raziskati samomorilno vedenje moških.
Program se osredotoča na moške v nekaterih izbranih ranljivih skupinah s povečanim tveganjem za samomor:

  • moških s težavami v duševnem zdravju,
  • zaprtih oseb,
  • LGBTI posameznikov,
  • starostnikov.

Glavni cilj raziskave je preučiti značilnosti s samomorilnim vedenjem povezanih težav v povezavi z duševnim zdravjem, kvaliteto življenja, vrsto in količino medosebnih odnosov, dojemanjem stigme in iskanjem pomoči pri moških, zlasti v izbranih podskupinah. Na podlagi rezultatov bomo oblikovali intervencije namenjene posameznim ciljnim skupinam, glede na potrebe, ki jih bomo prepoznali tekom raziskovalnega dela programa, in te intervencije implementirali.
Splošne informacije:

      


PismeDuš – Pismenost o duševnem zdravju, destigmatizacija duševnih bolezni in iskanje pomoči v stiski med odraslimi prebivalci Slovenije

Za številne težave na področju duševnega zdravja obstajajo različni učinkoviti pristopi obravnave. Na žalost pa še vedno samo majhen delež ljudi s težavami v duševnem zdravju poišče in prejme ustrezno strokovno pomoč, medtem ko velik del duševnih stisk ostane neobravnavanih.
Osnovni namen raziskovalnega projekta PismeDuš je pridobitev natančnega, širokega in poglobljenega vpogleda v stanje glede pismenosti o duševnem zdravju in iskanja pomoči v primeru stiske med odraslimi prebivalci Slovenije.
Projekt predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje sodelovanje s strokovnimi službami, javnozdravstvenimi institucijami, gospodarskim sektorjem, itd. pri vpeljavi predlaganih intervencij. Prav tako bodo rezultati raziskave osnova za izboljšanje obstoječih intervencij za izboljšavo pismenosti  o duševnem zdravju ter za izboljšanje dejavnikov, ki vplivajo na iskanje pomoči v primeru duševne stiske.
Splošne informacije:

  • financiranje: ARRS, Ministrstvo za zdravje RS
  • trajanje: april 2018 – marec 2020
  • vodja: prof. Diego De Leo

     


                 


Norveški finančni mehanizem

SVRK in NFM
Cilji programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 so izboljšanje javnega zdravja, zmanjševanje neenakosti pri varovanju zdravja, enakost spolov in spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.
Program bo prispeval k doseganju opredeljenih ciljev z razvojem in preizkušanjem novih inovativnih pristopov/modelov/ukrepov, ki temeljijo na lokalnih partnerstvih med nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi in lokalnimi skupnostmi. Na nacionalni ravni pa se bo ta program osredotočil tudi na krepitev zmogljivosti udeleženih institucij in na usposabljanje javnih delavcev v sodelovanju z norveškimi partnerskimi institucijami.

V program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 so vključeni naslednji projekti:

  • SUPER PSIHOLOG

    Supervizirana praksa psihologov: Razvoj programa usposabljanja mentorjev in modela supervizirane prakse

Super_psiholog_logo_FINALPsihološka dejavnost je usmerjena v krepitev duševnega zdravja. Enoletna supervizija na začetku kariere psihologa je ključna za kakovost psiholoških storitev, žal pa še ne poteka na vseh področjih, niti za to ni dovolj usposobljenih mentorjev. Cilj projekta je v sodelovanju z Norveškim psihološkim združenjem razviti celosten program usposabljanja mentorjev supervizirane prakse psihologov in preizkusiti model supervizirane prakse ter supervizije mentoriranja.
Na usposabljanju se mentorji učijo, katere kompetence mentoriranca razvijati ter kako vzpostaviti kvalitetno mentorsko okolje, nadgrajujejo pa tudi svojo usposobljenost na področju skrbi zase in krepitve duševnega zdravja mentoriranca in uporabnikov psiholoških storitev. Pridobljena znanja preizkušajo z vodenjem supervizirane prakse treh mentorirancev.
V projekt vključujemo 25 mentorjev, 5 supervizorjev mentorjev, 75 psihologov začetnikov in 50 drugih psihologov, skupno 155 strokovnjakov.

  • Financiranje: Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014
  • Programsko področje: Pobude za javno zdravje
  • Trajanje: 5. 2. 2015 – 30. 4. 2016
  • Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (vodja projekta: prof. dr. Anja Podlesek)
  • Partnerji: Društvo psihologov Slovenije (odgovorna oseba: prof. dr. Vlasta Zabukovec), Norveško psihološko združenje – Norsk Psykologforening (odgovorna oseba: Per A. Straumsheim), Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič (odgovorna oseba: dr. Vita Poštuvan), Inštitut za psihološko svetovalne razvojne projekte – ISA institut (odgovorna oseba: mag. Mateja Štirn)
  • Več o projektu: www.superpsiholog.si

Fotografije Modula 2, ki je potekav v aprilu najdete tukaj, fotografije junijskih predavanj v okviru Modula 3 tukaj, prav tako so na podstrani dosegljive druge fotografije projekta.
V okviru Slovenskega centra za raziskovanje samomora sodelujemo v projektu pri:

  • razvoju in vodenju vsebin v okviru Modula 3,
  • vsebinskem supervizorskem delu z mentorji,
  • promocijskih aktivnostih projekta,
  • evalvaciji in diseminaciji programa.
  • MOČ – Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom

Logo MocProjekt MOČ je v svojem splošnem cilju usmerjen na izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja, ožje gledano pa projekt zasleduje naslednje specifične cilje:

      • povečati število strokovnjakov na primarnem zdravstvenem nivoju in izven njega, usposobljenih za prepoznavo duševnih stik in samomorilnega vedenja,
      • nadgraditi obstoječe svetovalnice za osebe v duševni stiski ter razviti svetovalnice v regijah, kjer jih še ni,
      • strokovnjakom na primarni zdravstveni ravni in izven njega ponuditi program krepitve lastnega duševnega zdravja (Program NARA – moč strokovnjakom skozi čuječnost).

Za dosego zgoraj omenjenih ciljev bodo organizirana usposabljanja strokovnjakov (zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci, policisti) za prepoznavo depresije in samomorilnega vedenja, razširjena bo mreža svetovalnic za pomoč ljudem v duševni stiski. Posebnost projekta bodo tudi delavnice Programa NARA, v katere se bodo lahko vključili strokovnjaki, ki se bodo udeležili izobraževanj. S Programom NARA lahko ti posamezniki pridobijo veščine za lažje soočanje s stresnimi situacijami, s katerimi se vsakodnevno soočajo tako v poklicnem kot zasebnem življenju.
Projekt MOČ stremi k celovitejšemu pristopu na področju javnega duševnega zdravja preko uravnoteževanja dostopnosti strokovne pomoči, širjenja znanja strokovnjakom in nudenja strategij za učinkovitejše spoprijemanje s stresnimi situacijami. Aktivnosti se bodo odvijali v osrednje-slovenski, posavski, savinjski, gorenjski in koroški regiji.
Vse aktivnosti v sklopu projekta bodo za uporabnike brezplačne.

  • Financiranje: Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014
  • Programsko področje: Pobude za javno zdravje
  • Trajanje: 11.2.2015 – 30. 4. 2016
  • Nosilec projekta: Nacionalni inštitut za javno zdravje (vodja projekta: doc. dr. Saška Roškar; namestnica vodje: Nuša Konec Juričič)
  • Partnerji: OZARA Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja, Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje POSVET
  • Več o projektuhttp://www.nijz.si/moc
  • Publikacija o ključnih ugotovitvah projekta: MOČ – Znanje strokovnjakom, pomoč ljudem

V okviru Slovenskega centra za raziskovanje samomora sodelujemo v projektu pri:

Vsebine projekta MOČ (in opis na tej spletni strani) so nastale s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino spletne strani je odgovoren izključno UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.

Povezave: 
www.norwaygrants.org
www.norwaygrants.si
www.svrk.gov.si
 

COST akcija 1302 – Psihiatrična oskrba dolgotrajnih forenzičnih bolnikov

logo_costCOST akcija IS 1302 predstavlja konzorcij strokovnjakov (klinikov in raziskovalcev) iz 19. evropskih držav z željo po boljšem razumevanju stanja, pravnih vidikov, značilnosti in potreb na področju forenzične psihiatrične oskrbe, s poudarkom na dolgotrajni psihiatrični oskrbi. Sodelovanje želi zapolniti vrzel v znanju in primanjkuje mednarodnih sodelovanj.
V okviru projekta delujejo 3 delovne skupine, usmerjene v preučevanje različnih področij (dolgotrajne) forenzične psihiatrične oskrbe: (1) značilnosti (dolgotrajnih) forenzičnih psihiatričnih pacientov; (2) primeri dobrih praks v dolgotrajni forenzični psihiatrični oskrbi; (3) potrebe in kvaliteta življenja forenzičnih psihiatričnih pacientov.
V okviru UP IAM izvajamo aktivnosti tretje delovne skupine, njihov namen pa je podati predloge izboljšav za forenzične psihiatrične paciente, na podlagi njihovega doživljanja kvalitete življenja med hospitalizacijo.
Mednarodna primerljivost bo pomembna za nas, saj smo Enoto za forenzično psihiatrijo v Sloveniji dobili šele leta 2012.

  • MC in vodja delovne skupine 3: Vita Poštuvan
  • MC nadomestni član in članica delovne skupine 3: Janina Žiberna
  • Trajanje: 2014 – 2017
  • Sodelovanje: UKC Maribor
  • Spletna stran: http://lfpc-cost.eu/

Uvajanje novih intervencijskih pristopov za zmanjševanje samomorilnega vedenja v Sloveniji

Projekt se osredotoča na osebne izkušnje s samomorilnim vedenjem, uvajanje novih intervencijskih pristopov za ranljive skupine in izobraževanje pomembnih poklicnih skupin za preprečevanje samomorilnega vedenja.

V okviru projekta Uvajanje novih intervencijskih pristopov za zmanjševanje samomorilnega vedenja v Sloveniji izvajamo študijo Individualne izkušnje s samomorilnim vedenjem, kjer z drugačnim, kvalitativnim pristopom (ki je pogosto zapostavljen, četudi se njegov pomen zadnja leta ponovno odkriva) poskušamo samomor razumeti. Študija je na natečaju za Atlas.ti programske opreme, namenjene kvalitativni analizi podatkov, prejela mednarodno nagrado za najbolj inovativno ter koristno raziskavo v teku.
Ta del raziskave predstavljata doktorska projekta s področja psihologije, ki z metodo poglobljenih intervjujev s posamezniki preučujeta vprašanje samomora z različnih perspektiv. V študijo so vključeni posamezniki z izkušnjo samomorilnih misli ali poskusa samomora ter posamezniki, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega.

      • Spregovorimo o samomoru in medijih

Spregovorimo o samomoru v medijih

Leta 2010 smo v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja izdali smernice o odgovornem medijskem poročanju o samomoru v publikaciji SOS – Spregovorimo o samomoru in medijih.
Poleg tega smo za novinarje in urednike različnih medijev vseh slovenskih regij pripravili in izvedli sklop delavnic o tej temi.
Od izdaje smernic spremljamo poročanje o samomoru in novinarje in urednike opozarjamo na vpliv medijev na preprečevanje samomora.

      • Izobraževanje policistov

S slovensko policijo sodelujemo v izobraževanju policijskih zaupnikov in policistov na terenu o tveganju in ravnavnju v primeru samomorilnega vedenja.


SEYLE – Reševanje in opolnomočenje mladih življenj v Evropi

seyle logo

Reševanje in opolnomočenje mladih življenj v Evropi: promocija zdravja na osnovi preprečevanja tveganega in samouničevalnega vedenja (Saving and Empowering Young Lives in Europe: Promoting Health through the Prevention of Risk-Taking and Self-Destructive Behaviours)
Namen projekta je pridobiti podatke o duševnem zdravju in življenjskem slogu mladostnikov, identificirati dejavnike tveganja za duševne motnje pri mladih ter izboljšati ozaveščenost o duševnem zdravju med dijaki in osebami, ki so z njimi vsakodnevno v stiku (starši, učitelji, strokovni delavci na šoli).
Študija, ki je podprta s strani Evropske komisije, je skupno zajela več kot 13.000 učencev iz 12. držav. Načrt raziskovalnega projekta je za vse vključene države enak in je bil odobren s strani Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Projekt je podprlo tudi Ministrstvo za zdravje RS.

  • financiranje: 7. okvirni program Evropske komisije (European Commission)
  • trajanje: 1. januar 2009 – 31. december 2011
  • vodja v Sloveniji: Vita Poštuvan
  • internetna stran projekta: www.seyle.eu

Pri nas je v študiji sodelovalo več kot 1.100 dijakov, 400 učiteljev in 20 strokovnjakov s področja duševnega zdravja.

Že objavljeni članki v okviru projekta:


WE STAY – Skupaj preprečujemo manjkanje od pouka

we stay logo

Skupaj preprečujemo manjkanje od pouka (Working in Europe to Stop Truancy Among Youth)
V okviru projekta se nadaljujejo intervencije, ki so bile razvite v okviru projekta SEYLE (izobraževanje učiteljev, presejanje in identifikacija mladostnikov s povečanim tveganjem, delavnice za dijake in njihovo intenzivno informiranje o duševnem zdravju, informiranje staršev). Intervencije se izvajajo v šestih evropskih državah. Pridobljeni rezultati bodo podlaga za oblikovanje priporočil o najučinkovitejših intervencijah za preprečevanje odsotnosti od pouka in krepitev duševnega zdravja.
WE-STAY je projekt krepitve duševnega zdravja mladostnikov z naslednjimi cilji:

            • zbiranje epidemioloških podatkov o odsotnosti od pouka med mladostniki v Evropi;
            • izvedba intervencijskih programov za mladostnike v šolskem okolju s ciljem zmanjševanja odsotnosti od pouka in krepitve duševnega zdravja dijakov;
            • ovrednotenje rezultatov intervencij na podlagi multidisciplinarnega pristopa; ter
            • priprava priporočil o učinkovitih in kulturno prilagojenih modelih za preprečevanje odsotnosti od pouka in spodbujanje duševnega zdravja mladostnikov v Evropi.

Namen intervencij je krepitev duševnega zdravja mladostnikov preko preprečevanja odsotnosti od pouka v evropskih srednjih šolah. Na pomen, ki ga ima preučevanje in preprečevanje izostajanja od pouka, kažejo raziskave, ki poročajo o povišanih tveganjih za npr. zlorabo alkohola, drog, prestopniško vedenje in opustitev šolanja. Mladostniki, ki pogosto neupravičeno izostajajo od pouka, so pogosteje izven nadzora odraslih oseb in ne prejemajo podpore s strani vrstnikov, kar lahko vodi v razvoj tveganih vedenj. Izostajanje od pouka se povezuje tudi s povišanim tveganjem za samomorilno ideacijo in poskus samomora.

  • sofinanciranje: 7. okvirni program evropske komisije (European Commission)
  • trajanje: 2010 – 2013
  • vodja v Sloveniji: Vita Poštuvan
  • internetna stran projekta: www.we-stay.eu

OSPI – Optimizacija programov preprečevanja samomorov in njihova implementacija v Evropi

OSPI EuropeOptimizacija programov preprečevanja samomorov in njihova implementacija v Evropi (Optimizing Suicide Prevention Programs and Their Implementation in Europe)
Namen projekta je članicam Evropske unije zagotoviti na dokazih osnovane (angl.evidence based) programe preprečevanja samomorov ter pripraviti materiale, inštrumente in priporočila za izvedbo in evalvacijo takšnih intervencij.

  • financiranje: 7. okvirni program evropske komisije (European Commission)
  • trajanje: 1. oktober 2008 – 30. marec 2013
  • koordinator projekta v Sloveniji: Vita Poštuvan

Ospi


Žalovanje moških ob smrti bližnjega družinskega člana

V raziskavi proučujemo razlike med spoloma v značilnostih procesa žalovanja polnoletnih moških in žensk v Sloveniji na kognitivni, čustveni, vedenjski, socialni in telesni ravni, ki jim je umrl bližnji družinski član (starš, partner, otrok) in sta od smrti minili ena do dve leti. Zanima nas, katerih spoprijemalnih strategij se žalujoči ob izgubi poslužujejo in kaj prepoznavajo kot pomoč, oziroma kakšne oblike pomoči si udeleženci raziskave želijo.
Raziskav na področju žalovanja je bilo v Sloveniji izvedenih malo in z majhnim številom udeležencev, vanje so bile večinoma vključene ženske, odziv moških je bil namreč majhen. Posledično so tudi oblike strokovne pomoči prilagojene ženski populaciji in niso nujno ustrezne za moško populacijo, ki je pa tudi uporabnik strokovnih oblik pomoči v primeru bolj zapletene oblike žalovanja po smrti bližnje osebe. Zato bi bilo potrebno v Sloveniji izvesti večjo raziskavo o značilnostih žalovanja moških, da ugotovimo, kakšne oblike pomoči bi bile zanje najbolj primerne.
Na osnovi rezultatov raziskave želimo podati značilnosti in posebnosti procesa žalovanja moških (v primerjavi z vzorcem žensk) in podati predloge za oblikovanje ustreznih strokovnih oblik programov zanje.

Raziskava je potekala na Psihiatrični kliniki Ljubljana v sodelovanju s Kliniko Golnik in Inštitutom Andreja Marušiča, podprta pa je s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Raziskovalci smo strokovnjaki z izkušnjami na področju dela z ljudmi v duševni stiski.
Screenshot 2014-10-17 11.51.41


Zadnji stik z zdravstvenim delavcem pred samomorom

Projekt se osredotoča na raziskovanje samomora s pomočjo metode psihološke avtopsije (PA). Projekt bo pomembno prispeval k boljšemu razumevanju in preprečevanju tega kompleksnega fenomena. Osrednje raziskovalno vprašanje se dotika različnih strokovnih profilov zaposlenih v zdravstvu in njihovih veščin prepoznavanja samomorilnega vedenja. Prav zdravstveni delavci so namreč prvi v vrsti vratarjev sistema (t.i. gatekeeperji), ki lahko pomembno prispevajo k preprečevanju samomorilnosti. Dosedanje ugotovitve kažejo, da večina ljudi nekaj mesecev ali celo tednov pred samomorom obišče svojega zdravnika, vendar njihova samomorilna ogroženost pogosto ostane spregledana.
ob izgubi
V projektu se zato želimo osredotočiti na izvajanje psiholoških avtopsij (PA) in preko te metode na prepoznavanje specifičnih dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki iz različnih razlogov ostanejo spregledani. Z identifikacijo slednjih bomo zapolnili pomembno vrzel na področju raziskovanja samomora v Sloveniji. Bolj podrobno je namen pričujoče raziskave preučiti, če in kako bi lahko zadnji obisk/i pri zdravstvenem delavcu prispeval/i k preprečevanju samomora. Posebna pozornost bo namenjena vsebini zadnjega stika, opozorilnim znakom in informiranosti zdravstvenih delavcev glede zaznavanja in ukrepanja pred samim dogodkom. Ključni podatki se bodo nanašali na proces zadnjega stika, vključno s kvaliteto vzpostavljenega odnosa, nenavadnim vedenjem bolnika, nelagodnim počutjem zdravstvenega delavca, zaskrbljenostjo delavca zaradi bolnikovega morebitnega samomora.
Poleg omenjenega bo na podlagi pridobljenih podatkov z metodo PA mogoče primerjati značilnosti oseb, ki so storile samomor, iz različnih starostnih skupin in regij, s čimer bi lahko ocenili razlike in podobnosti v dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih povezanih s samomorom, med drugim tudi medicinske in psihiatrične diagnoze ter odzivnost na različne intervencije.
S pridobljenimi informacijami želimo razviti usmerjeni pristop, ki bi zdravstvenim delavcem omogočal bolj uspešno prepoznavanje in delo z bolniki z visokim tveganjem za samomor saj raziskave kažejo, da je preventiva samomora na primarni zdravstveni ravni izjemnega pomena.

Pogovori in intervencije ob izgubi bližnjega zaradi nenadne smrti: o možnostih pogovora vas bodo v primeru nenadne smrti obvestile uradne službe (pri tem sodelujemo s slovensko policijo). Lahko pa se obrnete tudi na naše kontaktne podatke za več informacij.



PROJEKTI V PRIPRAVI

WHO/START

Trendi samomora v ogroženih območjih (Suicide Trends in At-Risk Territories)
Od leta 2006 poteka WHO/START študija v 22. državah po svetu. Študija vsebuje štiri komponente, in sicer (i) spremljanje trendov samomora in samomorilnega (tudi samopoškodovalnega) vedenja, (ii) kratko intervencijo za osebe, ki so poskušale narediti samomor, (iii) izvedba psiholoških avtopsij in (iv) spremljanje resnih samomorilnih poskusov.

Študijo v pri nas šele vzpostavljamo, zato smo v novembru 2012 k sodelovanju povabili slovenske enote nujne medicinske pomoči. Vabljeni k sodelovanju!


Raziskovanje samomorilnega vedenja zapornikov

Študijo v pri nas šele vzpostavljamo, zato trenutno poteka le priprava ideje. Če se želite vključiti, nam to sporočite.

  • Strokovni vodja: Vita Poštuvan
  • Raziskovalna skupina: Vita PoštuvanJanina Žiberna, Miran Pustoslemšek (UKC Maribor), Katarina Ćeranić Ninić (UKC Maribor)
  • Trajanje: od 2014