Projekti

Slovenski center za raziskovanje samomora (UP IAM) izvaja in sodeluje v večih nacionalnih in mednarodnih projektih.

Trenutni projekti:

Raziskave v okviru doktorskega študija:

Pretekli projekti:

Projekti v pripravi:

 


TRENUTNI PROJEKTI

 

Program NARA – Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija

Program Nara smo začeli razvijati v sklopu projekta Uvajanje novih intervencijskih pristopov za zmanjševanje samomorilnega vedenja v Sloveniji.

Nara v sanskrtu pomeni človek. V okviru Programa NARA, katerega osnova je Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija (MBCT), uvajamo učinkovite intervencije za krepitev duševnega zdravja. Udeležencem predstavimo preproste meditativne tehnike, s pomočjo katerih preusmerjajo pozornost od manj učinkovitih duševnih procesov (npr. ruminacije) na doživljanje trenutka »tukaj in zdaj«. Na ta način se učijo boljšega soočanja s stresnimi življenjskimi situacijami in obvladovanja oz. preprečevanja depresije.

Raziskovalni del programa je odobrila Komisija za medicinsko etiko RS.

nara3

Sodelavci našega centra so usposobljeni za izvajanje na čuječnosti temelječe kognitivne terapije. V okviru tega izvajamo:

Za več informacij pišite na nara@upr.si ali pokličite na 040 490 580.

 


Živ?Živ! – Raziskovanje in preprečevanje samomora

logoProgram Živ?Živ! predstavlja celovit pristop k preprečevanju samomora kot enega izmed največjih družbenih in javno-zdravstvenih problemov v Sloveniji ter ponuja inovativne načine raziskovanja samomorilnega vedenja. Glavni cilji projekta so zmanjševanje samomorilnega količnika, prispevati k mutidisciplinarnemu in večnivojskemu preprečevanju samomora ter v suicidologijo vnašati široko paleto raziskovalnih metod za boljše razumevanje in razlago samomorilnega vedenja.

Uresničevanje zastavljenih ciljev temelji na spektru dejavnosti na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja. V okviru promocije duševnega zdravja delo vključuje medijske kampanje za splošno javnost ter implementacijo smernic za odgovorno novinarsko poročanje o samomoru. Preventivne dejavnosti vključujejo dejavnosti univerzalne preventive (uvedba na informacijskih tehnologijah temelječih preventivnih aplikacij, omejevanje dostopa do sredstev za samomor), selektivne preventive (opolnomočenje ranljivih skupin, npr. mladostniki, starostniki) ter indicirane preventive (preventivno delo za prepoznavanje samomorilno ogroženih posameznikov, npr. izobraževanje t.i. vratarjev sistema). V okviru obravnave/zdravljenja in vzdrževanja stanja pa bomo implementirali e-podporne rešitve za posameznike v stiski, postvencijske dejavnosti za bližnje po samomoru ter program MBCT (na čuječnosti temelječe kognitivne terapije) za odrasle s povečanim tveganjem. Program bo zapolnil veliko potrebo po celovitejši in dolgoročnejši uporabi večnivojskih intervencij za preprečevanje samomora pri nas.

 


Norveški finančni mehanizem

SVRK in NFM

Cilji programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 so izboljšanje javnega zdravja, zmanjševanje neenakosti pri varovanju zdravja, enakost spolov in spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.

Program bo prispeval k doseganju opredeljenih ciljev z razvojem in preizkušanjem novih inovativnih pristopov/modelov/ukrepov, ki temeljijo na lokalnih partnerstvih med nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi in lokalnimi skupnostmi. Na nacionalni ravni pa se bo ta program osredotočil tudi na krepitev zmogljivosti udeleženih institucij in na usposabljanje javnih delavcev v sodelovanju z norveškimi partnerskimi institucijami.

V program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 so vključeni naslednji projekti:

  • SUPER PSIHOLOG

    Supervizirana praksa psihologov: Razvoj programa usposabljanja mentorjev in modela supervizirane prakse

Super_psiholog_logo_FINALPsihološka dejavnost je usmerjena v krepitev duševnega zdravja. Enoletna supervizija na začetku kariere psihologa je ključna za kakovost psiholoških storitev, žal pa še ne poteka na vseh področjih, niti za to ni dovolj usposobljenih mentorjev. Cilj projekta je v sodelovanju z Norveškim psihološkim združenjem razviti celosten program usposabljanja mentorjev supervizirane prakse psihologov in preizkusiti model supervizirane prakse ter supervizije mentoriranja.

Na usposabljanju se mentorji učijo, katere kompetence mentoriranca razvijati ter kako vzpostaviti kvalitetno mentorsko okolje, nadgrajujejo pa tudi svojo usposobljenost na področju skrbi zase in krepitve duševnega zdravja mentoriranca in uporabnikov psiholoških storitev. Pridobljena znanja preizkušajo z vodenjem supervizirane prakse treh mentorirancev.

V projekt vključujemo 25 mentorjev, 5 supervizorjev mentorjev, 75 psihologov začetnikov in 50 drugih psihologov, skupno 155 strokovnjakov.

  • Financiranje: Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014
  • Programsko področje: Pobude za javno zdravje
  • Trajanje: 5. 2. 2015 – 30. 4. 2016
  • Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (vodja projekta: prof. dr. Anja Podlesek)
  • Partnerji: Društvo psihologov Slovenije (odgovorna oseba: prof. dr. Vlasta Zabukovec), Norveško psihološko združenje – Norsk Psykologforening (odgovorna oseba: Per A. Straumsheim), Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič (odgovorna oseba: dr. Vita Poštuvan), Inštitut za psihološko svetovalne razvojne projekte – ISA institut (odgovorna oseba: mag. Mateja Štirn)
  • Več o projektu: www.superpsiholog.si

Fotografije Modula 2, ki je potekav v aprilu najdete tukaj, fotografije junijskih predavanj v okviru Modula 3 tukaj, prav tako so na podstrani dosegljive druge fotografije projekta.

V okviru Slovenskega centra za raziskovanje samomora sodelujemo v projektu pri:

  • razvoju in vodenju vsebin v okviru Modula 3,
  • vsebinskem supervizorskem delu z mentorji,
  • promocijskih aktivnostih projekta,
  • evalvaciji in diseminaciji programa.

 

  • MOČ – Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom

Logo MocProjekt MOČ je v svojem splošnem cilju usmerjen na izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja, ožje gledano pa projekt zasleduje naslednje specifične cilje:

      • povečati število strokovnjakov na primarnem zdravstvenem nivoju in izven njega, usposobljenih za prepoznavo duševnih stik in samomorilnega vedenja,
      • nadgraditi obstoječe svetovalnice za osebe v duševni stiski ter razviti svetovalnice v regijah, kjer jih še ni,
      • strokovnjakom na primarni zdravstveni ravni in izven njega ponuditi program krepitve lastnega duševnega zdravja (Program NARA – moč strokovnjakom skozi čuječnost).

Za dosego zgoraj omenjenih ciljev bodo organizirana usposabljanja strokovnjakov (zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci, policisti) za prepoznavo depresije in samomorilnega vedenja, razširjena bo mreža svetovalnic za pomoč ljudem v duševni stiski. Posebnost projekta bodo tudi delavnice Programa NARA, v katere se bodo lahko vključili strokovnjaki, ki se bodo udeležili izobraževanj. S Programom NARA lahko ti posamezniki pridobijo veščine za lažje soočanje s stresnimi situacijami, s katerimi se vsakodnevno soočajo tako v poklicnem kot zasebnem življenju.
Projekt MOČ stremi k celovitejšemu pristopu na področju javnega duševnega zdravja preko uravnoteževanja dostopnosti strokovne pomoči, širjenja znanja strokovnjakom in nudenja strategij za učinkovitejše spoprijemanje s stresnimi situacijami. Aktivnosti se bodo odvijali v osrednje-slovenski, posavski, savinjski, gorenjski in koroški regiji.

Vse aktivnosti v sklopu projekta bodo za uporabnike brezplačne.

  • Financiranje: Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014
  • Programsko področje: Pobude za javno zdravje
  • Trajanje: 11.2.2015 – 30. 4. 2016
  • Nosilec projekta: Nacionalni inštitut za javno zdravje (vodja projekta: doc. dr. Saška Roškar; namestnica vodje: Nuša Konec Juričič)
  • Partnerji: OZARA Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja, Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje POSVET
  • Več o projektuhttp://www.nijz.si/moc
  • Publikacija o ključnih ugotovitvah projekta: MOČ – Znanje strokovnjakom, pomoč ljudem

V okviru Slovenskega centra za raziskovanje samomora sodelujemo v projektu pri:

Vsebine projekta MOČ (in opis na tej spletni strani) so nastale s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino spletne strani je odgovoren izključno UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.

Povezave: 
www.norwaygrants.org
www.norwaygrants.si
www.svrk.gov.si

COST akcija 1302 – Psihiatrična oskrba dolgotrajnih forenzičnih bolnikov

logo_costCOST akcija IS 1302 predstavlja konzorcij strokovnjakov (klinikov in raziskovalcev) iz 19. evropskih držav z željo po boljšem razumevanju stanja, pravnih vidikov, značilnosti in potreb na področju forenzične psihiatrične oskrbe, s poudarkom na dolgotrajni psihiatrični oskrbi. Sodelovanje želi zapolniti vrzel v znanju in primanjkuje mednarodnih sodelovanj.

V okviru projekta delujejo 3 delovne skupine, usmerjene v preučevanje različnih področij (dolgotrajne) forenzične psihiatrične oskrbe: (1) značilnosti (dolgotrajnih) forenzičnih psihiatričnih pacientov; (2) primeri dobrih praks v dolgotrajni forenzični psihiatrični oskrbi; (3) potrebe in kvaliteta življenja forenzičnih psihiatričnih pacientov.

V okviru UP IAM izvajamo aktivnosti tretje delovne skupine, njihov namen pa je podati predloge izboljšav za forenzične psihiatrične paciente, na podlagi njihovega doživljanja kvalitete življenja med hospitalizacijo.
Mednarodna primerljivost bo pomembna za nas, saj smo Enoto za forenzično psihiatrijo v Sloveniji dobili šele leta 2012.

  • MC in vodja delovne skupine 3: Vita Poštuvan
  • MC nadomestni član in članica delovne skupine 3: Janina Žiberna
  • Trajanje: 2014 – 2017
  • Sodelovanje: UKC Maribor
  • Spletna stran: http://lfpc-cost.eu/

 


EAAD – Ozaveščanje o depresiji

Namen Evropske zveze za preprečevanje depresije (EAAD) je izboljšanje oskrbe in optimizacija zdravljenja za bolnike z depresivnimi motnjami ter preprečevanje samomorilnega vedenja.

Glavni cilji organizacije so uvajanje ukrepov za izboljšanje skrbi za bolnike z depresijo in samomorilnim vedenjem, nudenje podpore svojcem, ozaveščanje in izobraževanje tako širše kot strokovne javnosti o depresiji in njenih učinkih ter vodenje raziskav za iskanje ustreznih intervencij za zdravljenje depresije in preprečevanje samomora. Projekt nadaljuje delo evropskega programa OSPI.

 



RAZISKAVE V OKVIRU DOKTORSKEGA ŠTUDIJA

 

Raziskava o življenju oseb, ki so umrle nenadne smrti ali zaradi samomora

ob izgubiNa našem centru želimo delovati preventivno in oblikovati smernice za preprečevanje samomora in krepitve duševnega zdravja tistih, ki so za samomor bolj ogroženi.

Zato izvajamo raziskavo, v kateri želimo podrobneje spoznati življenja posameznikov, ki so storili samomor ter jih primerjati z osebami, ki so umrle nenadne smrti (nesreče). Informacije o življenju pokojnikov  pridobivamo preko pogovora s svojci in bližnjimi oseb, ki so umrle nenadne smrti.

 


Raziskava o opozorilnih znakih samomorilnega vedenja pri moških

kamenčekKljub pozitivnim premikom v smeri upadanja samomorilnega količnika, le ta upada počasneje pri moških kot pri ženskah.

Da bi samomorilno vedenje moških bolje razumeli in samomor z ustreznimi intervencijami še uspešneje preprečevali, smo zastavili raziskavo, s katero želimo preučiti, kakšna so stališča moških do samomora in kako moški doživljajo in izražajo stisko.

Informacije pridobljene tekom raziskave nam bodo v pomoč pri oblikovanju ustreznih preventivnih in intervencijskih aktivnostih, ki bodo bolj prilagojene željam in potrebam moških.

 



PRETEKLI PROJEKTI

 

Uvajanje novih intervencijskih pristopov za zmanjševanje samomorilnega vedenja v Sloveniji

Projekt se osredotoča na osebne izkušnje s samomorilnim vedenjem, uvajanje novih intervencijskih pristopov za ranljive skupine in izobraževanje pomembnih poklicnih skupin za preprečevanje samomorilnega vedenja.

V okviru projekta Uvajanje novih intervencijskih pristopov za zmanjševanje samomorilnega vedenja v Sloveniji izvajamo študijo Individualne izkušnje s samomorilnim vedenjem, kjer z drugačnim, kvalitativnim pristopom (ki je pogosto zapostavljen, četudi se njegov pomen zadnja leta ponovno odkriva) poskušamo samomor razumeti. Študija je na natečaju za Atlas.ti programske opreme, namenjene kvalitativni analizi podatkov, prejela mednarodno nagrado za najbolj inovativno ter koristno raziskavo v teku.

Ta del raziskave predstavljata doktorska projekta s področja psihologije, ki z metodo poglobljenih intervjujev s posamezniki preučujeta vprašanje samomora z različnih perspektiv. V študijo so vključeni posamezniki z izkušnjo samomorilnih misli ali poskusa samomora ter posamezniki, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega.

      • Spregovorimo o samomoru in medijih

Spregovorimo o samomoru v medijihLeta 2010 smo v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja izdali smernice o odgovornem medijskem poročanju o samomoru v publikaciji SOS – Spregovorimo o samomoru in medijih.

Poleg tega smo za novinarje in urednike različnih medijev vseh slovenskih regij pripravili in izvedli sklop delavnic o tej temi.

Od izdaje smernic spremljamo poročanje o samomoru in novinarje in urednike opozarjamo na vpliv medijev na preprečevanje samomora.

      • Izobraževanje policistov

S slovensko policijo sodelujemo v izobraževanju policijskih zaupnikov in policistov na terenu o tveganju in ravnavnju v primeru samomorilnega vedenja.

 


SEYLE – Reševanje in opolnomočenje mladih življenj v Evropi

seyle logoReševanje in opolnomočenje mladih življenj v Evropi: promocija zdravja na osnovi preprečevanja tveganega in samouničevalnega vedenja (Saving and Empowering Young Lives in Europe: Promoting Health through the Prevention of Risk-Taking and Self-Destructive Behaviours)

Namen projekta je pridobiti podatke o duševnem zdravju in življenjskem slogu mladostnikov, identificirati dejavnike tveganja za duševne motnje pri mladih ter izboljšati ozaveščenost o duševnem zdravju med dijaki in osebami, ki so z njimi vsakodnevno v stiku (starši, učitelji, strokovni delavci na šoli).

Študija, ki je podprta s strani Evropske komisije, je skupno zajela več kot 13.000 učencev iz 12. držav. Načrt raziskovalnega projekta je za vse vključene države enak in je bil odobren s strani Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Projekt je podprlo tudi Ministrstvo za zdravje RS.

  • financiranje: 7. okvirni program Evropske komisije (European Commission)
  • trajanje: 1. januar 2009 – 31. december 2011
  • vodja v Sloveniji: Vita Poštuvan
  • internetna stran projekta: www.seyle.eu

Pri nas je v študiji sodelovalo več kot 1.100 dijakov, 400 učiteljev in 20 strokovnjakov s področja duševnega zdravja.

Že objavljeni članki v okviru projekta:

 


WE STAY – Skupaj preprečujemo manjkanje od pouka

we stay logoSkupaj preprečujemo manjkanje od pouka (Working in Europe to Stop Truancy Among Youth)

V okviru projekta se nadaljujejo intervencije, ki so bile razvite v okviru projekta SEYLE (izobraževanje učiteljev, presejanje in identifikacija mladostnikov s povečanim tveganjem, delavnice za dijake in njihovo intenzivno informiranje o duševnem zdravju, informiranje staršev). Intervencije se izvajajo v šestih evropskih državah. Pridobljeni rezultati bodo podlaga za oblikovanje priporočil o najučinkovitejših intervencijah za preprečevanje odsotnosti od pouka in krepitev duševnega zdravja.

WE-STAY je projekt krepitve duševnega zdravja mladostnikov z naslednjimi cilji:

            • zbiranje epidemioloških podatkov o odsotnosti od pouka med mladostniki v Evropi;
            • izvedba intervencijskih programov za mladostnike v šolskem okolju s ciljem zmanjševanja odsotnosti od pouka in krepitve duševnega zdravja dijakov;
            • ovrednotenje rezultatov intervencij na podlagi multidisciplinarnega pristopa; ter
            • priprava priporočil o učinkovitih in kulturno prilagojenih modelih za preprečevanje odsotnosti od pouka in spodbujanje duševnega zdravja mladostnikov v Evropi.

Namen intervencij je krepitev duševnega zdravja mladostnikov preko preprečevanja odsotnosti od pouka v evropskih srednjih šolah. Na pomen, ki ga ima preučevanje in preprečevanje izostajanja od pouka, kažejo raziskave, ki poročajo o povišanih tveganjih za npr. zlorabo alkohola, drog, prestopniško vedenje in opustitev šolanja. Mladostniki, ki pogosto neupravičeno izostajajo od pouka, so pogosteje izven nadzora odraslih oseb in ne prejemajo podpore s strani vrstnikov, kar lahko vodi v razvoj tveganih vedenj. Izostajanje od pouka se povezuje tudi s povišanim tveganjem za samomorilno ideacijo in poskus samomora.

  • sofinanciranje: 7. okvirni program evropske komisije (European Commission)
  • trajanje: 2010 – 2013
  • vodja v Sloveniji: Vita Poštuvan
  • internetna stran projekta: www.we-stay.eu

 


OSPI – Optimizacija programov preprečevanja samomorov in njihova implementacija v Evropi

OSPI EuropeOptimizacija programov preprečevanja samomorov in njihova implementacija v Evropi (Optimizing Suicide Prevention Programs and Their Implementation in Europe)

Namen projekta je članicam Evropske unije zagotoviti na dokazih osnovane (angl.evidence based) programe preprečevanja samomorov ter pripraviti materiale, inštrumente in priporočila za izvedbo in evalvacijo takšnih intervencij.

  • financiranje: 7. okvirni program evropske komisije (European Commission)
  • trajanje: 1. oktober 2008 – 30. marec 2013
  • koordinator projekta v Sloveniji: Vita Poštuvan

Ospi

 


A se štekaš?!?

A (se) štekaš?!? Integriran pristop krepitve duševnega zdravja in primarne preventive samomorilnega vedenja za mladostnike

Na poti k odraščanju so mladi postavljeni pred številne razvojne naloge in preizkušnje, pri njihovem premagovanju pa včasih potrebujejo pomoč. Vsaka težka situacija je lahko priložnost za osebnostno rast, po drugi strani pa je lahko vir stiske. Projekt A (se) štekaš?!? je preventivno-intervencijski projekt promocije in krepitve (duševnega) zdravja ter preprečevanja samomorilnega vedenja med mladostniki. Temelji na integrativnem pristopu dela z različnimi skupinami z namenom vzpostavitve čim širše socialne mreže opore in pomoči mladostnikom.

Z različnimi pristopi (predavanja, delavnice, informativno gradivo, strokovna podpora in sodelovanje s šolami, itd.) želimo opolnomočiti tiste organizacije in skupine ljudi, ki redno prihajajo v stik z mladimi, da bodo lažje prepoznavali stiske pri mladostnikih, preprečevali duševne bolezni, nezdrav življenjski slog in samomor.

Projekt smo prvič izvajali v letih 2011/2012. Na podlagi izkušenj izvajalcev in povratnih informacij udeležencev smo za leto 2013/2014 pripravili razširjen in prenovljen program. Projekt vsebuje naslednje komponente:

Splošne informacije:

  • sofinanciranje: Ministrstvo za zdravje RS
  • trajanje: 2011 – 2012; 2013 – 2014
  • vodja projekta: Vita Poštuvan
  • koordinatorka projekta: Janina Žiberna

Natečaj ASŠ

 


Žalovanje moških ob smrti bližnjega družinskega člana

V raziskavi proučujemo razlike med spoloma v značilnostih procesa žalovanja polnoletnih moških in žensk v Sloveniji na kognitivni, čustveni, vedenjski, socialni in telesni ravni, ki jim je umrl bližnji družinski član (starš, partner, otrok) in sta od smrti minili ena do dve leti. Zanima nas, katerih spoprijemalnih strategij se žalujoči ob izgubi poslužujejo in kaj prepoznavajo kot pomoč, oziroma kakšne oblike pomoči si udeleženci raziskave želijo.

Raziskav na področju žalovanja je bilo v Sloveniji izvedenih malo in z majhnim številom udeležencev, vanje so bile večinoma vključene ženske, odziv moških je bil namreč majhen. Posledično so tudi oblike strokovne pomoči prilagojene ženski populaciji in niso nujno ustrezne za moško populacijo, ki je pa tudi uporabnik strokovnih oblik pomoči v primeru bolj zapletene oblike žalovanja po smrti bližnje osebe. Zato bi bilo potrebno v Sloveniji izvesti večjo raziskavo o značilnostih žalovanja moških, da ugotovimo, kakšne oblike pomoči bi bile zanje najbolj primerne.

Na osnovi rezultatov raziskave želimo podati značilnosti in posebnosti procesa žalovanja moških (v primerjavi z vzorcem žensk) in podati predloge za oblikovanje ustreznih strokovnih oblik programov zanje.

Raziskava je potekala na Psihiatrični kliniki Ljubljana v sodelovanju s Kliniko Golnik in Inštitutom Andreja Marušiča, podprta pa je s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Raziskovalci smo strokovnjaki z izkušnjami na področju dela z ljudmi v duševni stiski.

Screenshot 2014-10-17 11.51.41

 


Zadnji stik z zdravstvenim delavcem pred samomorom

Projekt se osredotoča na raziskovanje samomora s pomočjo metode psihološke avtopsije (PA). Projekt bo pomembno prispeval k boljšemu razumevanju in preprečevanju tega kompleksnega fenomena. Osrednje raziskovalno vprašanje se dotika različnih strokovnih profilov zaposlenih v zdravstvu in njihovih veščin prepoznavanja samomorilnega vedenja. Prav zdravstveni delavci so namreč prvi v vrsti vratarjev sistema (t.i. gatekeeperji), ki lahko pomembno prispevajo k preprečevanju samomorilnosti. Dosedanje ugotovitve kažejo, da večina ljudi nekaj mesecev ali celo tednov pred samomorom obišče svojega zdravnika, vendar njihova samomorilna ogroženost pogosto ostane spregledana.

ob izgubi

V projektu se zato želimo osredotočiti na izvajanje psiholoških avtopsij (PA) in preko te metode na prepoznavanje specifičnih dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki iz različnih razlogov ostanejo spregledani. Z identifikacijo slednjih bomo zapolnili pomembno vrzel na področju raziskovanja samomora v Sloveniji. Bolj podrobno je namen pričujoče raziskave preučiti, če in kako bi lahko zadnji obisk/i pri zdravstvenem delavcu prispeval/i k preprečevanju samomora. Posebna pozornost bo namenjena vsebini zadnjega stika, opozorilnim znakom in informiranosti zdravstvenih delavcev glede zaznavanja in ukrepanja pred samim dogodkom. Ključni podatki se bodo nanašali na proces zadnjega stika, vključno s kvaliteto vzpostavljenega odnosa, nenavadnim vedenjem bolnika, nelagodnim počutjem zdravstvenega delavca, zaskrbljenostjo delavca zaradi bolnikovega morebitnega samomora.

Poleg omenjenega bo na podlagi pridobljenih podatkov z metodo PA mogoče primerjati značilnosti oseb, ki so storile samomor, iz različnih starostnih skupin in regij, s čimer bi lahko ocenili razlike in podobnosti v dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih povezanih s samomorom, med drugim tudi medicinske in psihiatrične diagnoze ter odzivnost na različne intervencije.

S pridobljenimi informacijami želimo razviti usmerjeni pristop, ki bi zdravstvenim delavcem omogočal bolj uspešno prepoznavanje in delo z bolniki z visokim tveganjem za samomor saj raziskave kažejo, da je preventiva samomora na primarni zdravstveni ravni izjemnega pomena.

Pogovori in intervencije ob izgubi bližnjega zaradi nenadne smrti: o možnostih pogovora vas bodo v primeru nenadne smrti obvestile uradne službe (pri tem sodelujemo s slovensko policijo). Lahko pa se obrnete tudi na naše kontaktne podatke za več informacij.

 



PROJEKTI V PRIPRAVI

WHO/START

Trendi samomora v ogroženih območjih (Suicide Trends in At-Risk Territories)

Od leta 2006 poteka WHO/START študija v 22. državah po svetu. Študija vsebuje štiri komponente, in sicer (i) spremljanje trendov samomora in samomorilnega (tudi samopoškodovalnega) vedenja, (ii) kratko intervencijo za osebe, ki so poskušale narediti samomor, (iii) izvedba psiholoških avtopsij in (iv) spremljanje resnih samomorilnih poskusov.

Študijo v pri nas šele vzpostavljamo, zato smo v novembru 2012 k sodelovanju povabili slovenske enote nujne medicinske pomoči. Vabljeni k sodelovanju!

 


Raziskovanje samomorilnega vedenja zapornikov

Študijo v pri nas šele vzpostavljamo, zato trenutno poteka le priprava ideje. Če se želite vključiti, nam to sporočite.

  • Strokovni vodja: Vita Poštuvan
  • Raziskovalna skupina: Vita PoštuvanJanina Žiberna, Miran Pustoslemšek (UKC Maribor), Katarina Ćeranić Ninić (UKC Maribor)
  • Trajanje: od 2014