Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta leta 2002 razglasili 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora – dan, ko še bolj  aktivno pozivata javnost k preprečevanju samomora po vsem svetu ter ob tem izpostavljata krepitev varovalnih dejavnikov in vzbujanje upanja s ciljem odvrniti čim več ljudi od samomora.

Vodja Slovenskega centra za raziskovanje samomora, prof. De Leo, je pobudnik in ustanovitelj svetovnega dneva za preprečevanje samomora.

Več o delu prof. De Lea in o pomembnosti obeleževanja svetovnega dneva preprečevanja samomora si lahko pogledate na posnetku.

En človek vsakih 40 sekund

Po ocenah IASP je kar 5 % svetovnega prebivalstva vsaj enkrat v življenju načrtovalo samomor, vsako leto pa za posledicami samomora umre 800.000 ljudi, oziroma en človek vsakih 40 sekund.

Številka na letni ravni presega število umrlih za posledicami umorov in vojn skupaj.

Stanje v Sloveniji

Slovenija glede samomora sodi med nekoliko bolj ogrožene države. V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre okoli 400 ljudi, količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) pa tako znaša okoli 20. Na srečo pa v Sloveniji že nekaj let opažamo znaten upad števila samomorov.

Količnik samomora je v letu 2023 znašal 16,96, kar je najnižji količnik, odkar v Sloveniji sistematično beležimo količnik samomora (od leta 1965).

Med leti 2010 in 2013 smo beležili rahlo naraščanje števila samomorov, kar je predvsem posledica večjega števila samomorov med moškimi, medtem ko smo od leta 2014 naprej ponovno zabeležili padec števila samomorov. Ta številka pa je tudi  precej nižja od tiste iz začetka prejšnjega desetletja, saj je samomorilni količnik upadel s 30 pod 20.

Glede večje ogroženosti še vedno izstopajo regije na vzhodu države, medtem ko so regije na zahodu države manj ogrožene.

»Razloge za upad samomorilnega količnika lahko najdemo v številnih preventivnih dejavnostih, predvsem pa dobrem sodelovanju med vsemi ključnimi deležniki. Preprečevanje samomora je namreč naloga, ki mora vključevati in povezovati več sektorjev in akterjev.«

Velik delež ljudi, ki umrejo zaradi samomora, trpi zaradi duševne bolezni. Zadnje ocene kažejo, da bodo posledice duševnih bolezni v naslednjih dveh desetletjih predstavljale kar 25 % celotnega  bremena bolezni v svetu, zaradi česar postajajo najpomembnejša kategorija obolenj (celo pomembnejša kot rak ali bolezni srca). Prav tako številni ljudje, ki trpijo za duševnimi boleznimi, sploh ne poiščejo ustrezne pomoči. Tudi zaradi stigme, s katero se soočajo posamezniki, ki so poskušali umreti zaradi samomora, in tudi svojci oseb, ki so umrli ali poskušali umreti zaradi samomora.

Aktivnosti ob 10. septembru

V Sloveniji vsako leto organiziramo več aktivnosti. Spremljajte nas in naše socialne medije za vsakoletne podrobnosti.

2023

Tudi letos je Svetovni dan preprečevanja samomora potekal pod geslom Ustvarjajmo upanje z dejanji. Skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora POSVET in društvom Ozara smo ga obeležili na več načinov.

Kolesarji so sodelovali v akciji Prekolesarimo svet 2023, ki je bila tudi letos izjemno uspešna. V njej je sodelovalo več kot 550 kolesarjev, ki so skupaj prevozili 102.164,25 kilometrov. To pomeni, da smo tudi letos zgolj v Sloveniji prevozili dvakratnik dolžine obsega Zemlje ter tako več kot presegli zadani cilj svetovne akcije Cycle Around the Globe. S toliko kilometri se je Slovenija uvrstila na prvo mesto lestvice prevoženih kilometrov, ki jo oblikuje organizator akcije, Mednarodno združenje za preprečevanje samomora. Tudi letos smo kolesarili tako v Sloveniji kot tudi v Italiji in na Hrvaškem. Največji delež prevoženih kilometrov so prevozili udeleženci organizacij, ki so pod vodstvom NIJZ OE Murska Sobota sodelovali v akciji Kilometri za življenje.

V spomin na tiste, ki so umrli zaradi samomora ter v podporo njihovim bližnjim in drugim žalujočim, smo pozvali k tradicionalnemu prižigu svečke.

Sodelovali smo na novinarski konferenci ob obelžitvi 10. septembra, na kateri smo predstavili dejavnosti, ki jih na našem centru izvajamo z namenom ozaveščanja o pomembnosti prepoznavanja in preprečevanja samomorilnega vedenja.

Pripravili pa smo tudi sporočilo za medije, v katerem smo poudarili aktivnosti, s katerimi v letošnjem letu stremimo k preprečevanju samomora.

Gostili smo 32. Svetovni kongres Mednardone zveze za preprečevanje samomora ter organizirali 1. Dan povezovanja: za ljudi z izkušnjo samomorilnega vedenja, bližnje in žalujoče.

2022

Svetovni dan preprečevanja samomora je v letu 2022 potekal pod geslom Ustvarjajmo upanje z dejanji. Skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora POSVET in društvom Ozara smo ga obeležili na več načinov.

Preko 400 kolesarjev je z nabiranjem kilometrov sodelovalo v akciji Prekolesarimo svet 2022. Skupaj so prevozili kar 86.270,25 kilometrov. To pomeni, da smo zgolj v Sloveniji prevozili dvokratnik dolžine obsega Zemlje ter tako več kot presegli zadani cilj svetovne akcije Cycle Around the Globe. Kolesarji iz Slovenije smo se z našim neverjetnim rezultatom uvrstili na prvo mesto lestvice sodelujočih ekip. Kolesarji so kilometre nabirali po vsej Sloveniji, pa tudi v Italiji, na Hrvaškem in na Danskem.

V spomin na tiste, ki so umrli zaradi samomora ter v podporo njihovim bližnjim in drugim žalujočim, smo pozvali k tradicionalnemu prižigu svečke.

Organizirali smo tudi novinarsko konferenco ob obelžitvi 10. septembra, na kateri smo predstavili aktivnosti, s katerimi v  letu 2022 stremimo k preprečevanju samomora.

Omenjene aktivnosti smo pripravili tudi v sporočilu za medije.

2021

Svetovni dan preprečevanja samomora smo tudi v letu 2021 obeležili skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Nacionalnim združenjem za kakovost življenja Ozara Slovenija, društvom ŠENT in Društvom Altra.

Obeležili smo ga s sodelovanjem v akciji Prekolesarimo svet, v kateri je sodelovalo 66 kolesarjev iz vse Slovenije. Skupno so prekolesarili več kot 9.000 kilometrov, ki so jih pridno nabirali v vseh slovenskih regijah in tudi izven državnih meja – v sosednjih Avstriji in Hrvaški. Poleg cestnih, gorskih, mestnih in drugih koles, so kolesarili tudi z električnimi in sobnimi kolesi. Najmlajša udeleženka akcije je bila mlajša od dveh let, najstarejša udeleženka pa je bila stara 68 let.

2020

Svetovni dan preprečevanja samomora je tudi v letu 2020 potekal pod geslom Skupaj za preprečevanje samomora. Skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora – Centrom za psihološko svetovanje Posvet ter Nacionalnim združenjem za kakovost življenja Ozara Slovenija smo ga obeležili na več načinov.

Kolesarji so sodelovali v akciji Prekolesarimo svet 2020. Skupno nabranih 100.700,5 km je prevozilo 37 kolesarjev (od tega 20 žensk in 17 moških) in udeleženci dobrodelnega kolesarskega dogodka »Kilometri za življenje«, kjer je sodelovalo več kot 250 kolesarjev. Povprečna starost kolesarjev letošnje akcije je bila 53,1 let, pri čemer je najmlajši kolesar štel 12 let, najstarejši pa kar 91 let. Kolesarji so prevožene kilometre nabirali po celi Sloveniji, tudi v tujini, največkrat pa so se s kolesom odpravili po Idriji in Posavju.

V spomin na tiste, ki so umrli zaradi samomora ter v podporo njihovim svojcem in drugim žalujočim, smo pozvali k tradicionalnemu prižigu svečke.

Pripravili pa smo tudi sporočilo za medije, v katerem smo poudarili aktivnosti, s katerimi v letošnjem letu stremimo k preprečevanju samomora.

2019

V letu 2019 smo svetovni dan preprečevanja samomora obeležili na različne načine.

Akcijo Prekolesarimo svet smo organizirali že šesto leto zapored. V Sloveniji je za preprečevanje samomora kolesarilo 288 kolesarjev, ki so prevozili 23.432 kilometrov po vseh slovenskih pokrajnah in celo izven meja Slovenije. Poleg tradicionalnega kolesarjenja, smo svetovni dan preprečevanja samomora obeležili tudi s strokovnim posvetom Skupaj za preprečevanje samomora. Na pomen preprečevanja samomora smo opozorili tudi s pozivom k prižigu svečke ter o tematiki spregovorili v medijih.

2018

Leta 2018 je že petič zapored potekala akcija Prekolesarimo svet, tokrat pod geslom Skupaj za preprečevanje samomora – skupno smo prekolesarili toliko kilometrov, da bi lahko Zemljo obkrožili kar 15,8-krat. Več utrinkov si lahko ogledate na Facebook strani. Prav tako pa smo svetovni dan preprečevanja samomora obeležili tudi z okroglo mizo Skupaj za preprečevanje samomora – včeraj, danes, jutri.

2017

V letu 2017 je akcija Prekolesarimo svet s pomočjo gesla Vzemi si trenutek, reši življenje, poudarjala pomen skupnosti in pozornosti do bližnjega. Fotografije in vtise sodelujočih si lahko ogledate na Facebooku. Na svetovni dan preprečevanja v samomorih pa smo opozorili tudi v medijih – naše prispevke si lahko ogledate na tej povezavi.

2016

Leta 2016 je akcija Prekolesarimo svet potekala pod sloganom “Povezanost. Pogovor. Skrb.”, s katerim smo širili zavedanje, da je samomore moč preprečevati s povezanostjo med ljudmi, pri čemer sta ključnega pomena iskren pogovor ter skrb zase in za sočloveka.

Preko e-pošte in na facebook dogodku smo prejeli raznolike vtise, sporočila podpore in fotografije slovenskih kolesarjev in kolesark, ki so kolesarili po Sloveniji in tudi v tujini. Do 10. septembra 2016 smo zbrali kar 60.095 km, nato pa akcijo zaradi lepega vremena še nekaj dni nadaljevali.

2015

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2015 smo sodelovali v akciji Prekolesarimo svet za preprečevanje samomora, ki je potekala pod geslom Ponudimo roko – rešimo življenje. Več najdete na posebni strani namenjeni dogodku in na Facebooku. Prav tako je v letu 2015 v okviru projekta MOČ potekala celostna nacionalna kampanja promocije duševnega zdravja.

2014

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2014 smo sodelovali v mednarodni akciji Prekolesarimo svet, v kateri smo samo v Sloveniji zbrali kar 39.760,97 km (in prispevali 20% celotne prekolesarjene kvote v bazo Mednarodne zveze za preprečevanje samomora). Na naši spletni strani smo v okviru projekta A (se) štekaš?!? izdali tudi literarno zbirko mladostnikov, ki so v svojih prispevkih spregovorili o stiski in premagovanju le te.

2013

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2013 smo skupaj z drugimi organizacijami pripravili več aktivnosti, med drugim smo izdali knjigo prof. Diega De Lea z naslovom Prelomnice, neobičajno popotovanje v globine samomora. V spomin na žrtve samomora je v Mariboru potekal dogodek Z močjo svetlobe premagajmo temo!  Objavili smo tudi sporočilo za medije.

2012

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2012 je bila v Kopru organizirana novinarska konferenca s predavanjem prof. Diega De Lea. V Ljubljani, Kopru, Mariboru in Celju je bilo postavljeno spominsko obeležje iz 437-ih parov hišnih copat za vse, ki so izgubili življenje zaradi samomora v letu 2011. Skupaj z drugimi organizaciji smo objavili tudi sporočilo za medije.

2011

Ob obeležitvi svetovnega dne preprečevanja samomora 2011 smo v Ljubljani organizirali novinarsko konferenco. Aktivnosti so potekale pod sloganom Preprečevanje samomora v večkulturnih družbah.

2010

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2010 so štiri organizacije s področja duševnega zdravja v sodelovanju s slovensko novinarsko stroko pripravile publikacijo Preprečevanje samomora – Strokovne smernice za odgovorno novinarsko poročanje, ki je bila predstavljena na dogodku Podoba samomora v javnosti v Cankarjevem domu.

2009

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2009 smo ob 20h zvečer na svojih oknih prižgali svečke v podporo preprečevanju samomorov, v spomin tistim, ki so umrli zaradi samomora, in kot upanje za njihove svojce.

Svečka v podporo, spomin in kot upanje

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora vsako leto poziva, da ljudje na svetovni dan preprečevanja samomora na svojem oknu prižgejo svečko ob 20. uri po lokalnem času. Gre za gesto v podporo preprečevanju samomora ter v spomin tistim, ki so umrli zaradi samomora ter kot upanje za njihove  svojce.

Stigma

Pomembna ovira pri preprečevanju samomora je stigmatizacija tega področja. Tudi pomanjkanje dostopa do ustrezne oskrbe je eden od številnih dejavnikov, ki še povečujejo stigmo, povezano z duševnimi motnjami ter samomorilnim razmišljanjem in vedenjem. Tovrsten tip stigme, ki je globoko zakoreninjen v večini družb, se lahko pojavi zaradi različnih razlogov. Eden od vzrokov za stigmatizacijo je preprosto pomanjkanje znanja oziroma nevednost. S takšnim tipom stigme se lahko neposredno spopademo z zagotavljanjem izobraževalnih programov, ki so namenjeni izbranim družbenim podskupinam (glede na starost, izobrazbo, versko pripadnost …).

Namen programov je povečati ozaveščenost javnosti o značilnostih in zdravljenju ljudi z duševnimi boleznimi in samomorilnim vedenjem ter o pomoči, ki je na voljo posameznikom s težavami.

Vendar znanje ne zadošča v boju proti stigmatizaciji.

Negativni odnos do posameznikov z duševnimi boleznimi in samomorilnim razmišljanjem je pogost v mnogih okoljih. Celo številni  zdravstveni strokovnjaki se ne počutijo dobro, kadar se ukvarjajo z osebami, ki trpijo za duševnimi boleznimi ali samomorilnimi težnjami ter imajo pogosto odklonilno stališče o bolnikih. Prav to lahko ogrozi zagotavljanje optimalne nege in pomoči ljudem v stiski. Spreminjanje predsodkov zahteva dolgotrajno prizadevanje za spremembo temeljnih kulturnih vrednot ter prizadevanje za spremembo norm zdravstvene stroke.

Stigma je tudi osnovni motiv za diskriminacijo – neprimerne ali nezakonite omejitve svoboščin posameznikov z duševnimi boleznimi ali samomorilnim vedenjem. Takšne omejitve se lahko pojavijo na osebni, skupnostni ali institucionalni ravni. Skrajni primer je kriminalizacija samomorilnega vedenja, ki je še zmeraj prisotno v mnogih državah.

Diskriminacija lahko preprečuje ali odvrača ljudi, ki trpijo za duševnimi boleznimi in samomorilnim razmišljanjem ali vedenjem, da zahtevajo strokovno pomoč ter se vrnejo v normalne družbene vloge po zdravljenju.

Kriminalizacija samomorilnega vedenja pa lahko tudi močno odvrača posameznike, ki so v stiski, da bi poiskali nujno potrebno pomoč, ne da bi jih ob tem obsojali ali kaznovali. Večina strahov odpade, ko posameznik začuti prednosti strokovne pomoči, ki se nanašajo na reševanje aktualnih problemov in na izboljšanje komunikacije z bližnjimi.

Če ste v stiski

Ob obeležitvi svetovnega dne preprečevanja samomora poudarjamo, kako pomembno se je o tej temi odkrito pogovarjati.

Če ob tem prepoznate svojo stisko ali stisko vašega bližnjega, ne oklevajte in poiščite pomoč.

Vire najdete na povezavi SOS. Pomagajo vam lahko tudi naši članki Razmišljam o samomoru, Kako prepoznati samomorilno vedenje, o žalovanju ali o Odgovornem novinarskem poročanju o samomoru.