Obeležitev svetovnega dneva preprečevanja samomora 2021
Categories: Za medije
Ustvarjajmo upanje z dejanji
Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta leta 2002 razglasili 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora. Pobudnik in ustanovitelj svetovnega dneva za preprečevanje samomora je vodja UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora prof. Diego De Leo.
Svetovni dan preprečevanja samomora obeležujemo 10. septembra. Letos ga bomo obeležili že 19. leto.
Zakaj obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora?
Samomorilno vedenje je javnozdravstveni problem, ki prizadane milijone ljudi po celem svetu – številni ne zmorejo videti druge rešitve za svojo stisko, še več pa je takšnih, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega oziroma so v stiku z nekom, ki razmišlja o samomoru.
Svetovni dan preprečevanja samomora je namenjem vsem; tistim, ki jih pestijo stiske in ne vedo, kako naprej, tistim, ki so prizadeti zaradi izgube bližnjega ter vsem ostalim, ki s svojimi dejanji pomagajo pri prečevanju samomorilnega vedenja. Slednje izpostavlja tudi letošnje geslo “Ustvarjajmo upanje z dejanji”.
S svetovnim dnevom preprečevanja samomora želimo ozaveščati, da je stisko mogoče rešiti ter opolnomočiti posameznike v stiski, da o njej spregovorijo ter poiščejo pomoč. Hkrati želimo nuditi oporo vsem, ki so zaradi samomora izgubili svoje partnerje, starše, otroke, prijatelje, znance in jim sporočiti, da v svoji izgubi niso sami. Opolnomočiti pa želimo tudi vsakega posameznika, da zna prepoznati stisko pri drugi osebi in ji nuditi pomoč in oporo v najtežjih življenskih situacijah.
Količnik samomora za leto 2020
S količnikom samomora izražamo število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev. V letu 2020 je količnik samomora znašal 17,57, kar pomeni, da je zaradi samomora umrlo 369 oseb oziroma 295 moških in 74 žensk.
Več informacij o količniku in njegovo osvetlitev z vidika trenutnih razmer podaja v posnetku izr. prof. dr. Vita Poštuvan.
10. september bomo obeležili na različne načine:
Prekolesarimo svet 2021
Z akcijo Prekolesarimo svet letos v Sloveniji že osmo leto širimo namen svetovnega dneva preprečevanja samomora ter premagujemo stigmo povezano s samomorilnim vedenjem. Cilj akcije je, da bi udeleženci z vsega sveta z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. V lanskem letu smo presegli cilj ter skupno prevozili dolžino, s katero bi lahko kar osemkrat obkrožili Zemljo. Vabimo vas, da se pridružite akciji in tudi letos s svojimi prevoženimi kilometri pripomorete k uresničitvi cilja. Več o akciji lahko preberete na spletni strani in Facebook dogodku.
Svečka v podporo, spomin in kot upanje
V sodelovanju z Mednarodno zvezo za preprečevanje samomora tako kot vsako leto pozivamo, da na svetovni dan preprečevanja samomora na svojem oknu ob 20. uri prižgete svečko. Gre za gesto v podporo preprečevanju samomora, poleg tega pa svečka gori tudi v spomin tistim, ki so umrli zaradi samomora ter kot upanje za njihove svojce.
V posnetku izr. prof. dr. Vita Poštuvan povzema aktivnosti, ki jih te dni pripravljajo različne organizacije
Aktivnosti UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora
Leti 2020 in 2021 sta bili zaznamovani z posledicami bolezni covid-19 in omejevalnimi okrepi za preprečevanje širjenja okužb, ki so v naša življenja vpeljale številne spremembe in morebitne stiske. V ta namen smo na našem centru izvedli kar nekaj pomembnih intervencij, s čimer smo poskušali ponuditi brezplačna orodja za podporo v stiskah.
Projekti za preprečevanje in preučevanje samomorilnega vedenja ob epidemiji
Eno izmed takšnih orodij predstavlja Program NARA – Na čuječnosti temelječe soočanje z vsakdanjikom (med epidemijo). Razvili in javnosti ponudili smo ga z namenom, da bi zainteresiranim udeležencem ponudili orodja za pomoč pri soočanju s stresnimi življenjskimi situacijami.
Odziv javnosti je več kot presegel naša pričakovanja, saj se je programa udeležilo več sto udeležencev.
Pripravili smo tudi nasvete o tem, kako se soočati s spremembami.
V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Društvom psihologov Slovenije, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Fakulteto za naravoslovje, matematiko in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem smo izvedli obširno raziskavo, ki je zajemala 3556 udeležencev, in katere namen je bil ugotoviti, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo covida-19, kako se z zaznano stisko spoprijemajo ter katere vire psihosocialne podpore si ljudje še želijo in menijo, da bi jim pomagali pri spoprijemanju s stisko.
O rezultatih raziskave smo poročali na novinarski konferenci Urada za komuniciranje Vlade RS ter o njih spregovorili z predstavniki relevantnih ministrstev in z mediji.
Na splet smo preselili tudi našo letno konferenco Triple I v suicidologiji. Konferenco že 12 let gostimo v spomin pokojnemu prof. Andreju Marušiču in je bila primarno namenjena strokovnjakom pri nas. Zadnji dve leti smo dogodek izvedli v sodelovanju z Mednarodno zvezo za preprečevanje samomora in gostili predavatelje in strokovanjake iz vseh koncev sveta.
Še posebej smo veseli, da se je dogodka udeležilo veliko število ljudi iz držav v razvoju. Spletni način izvedbe takega dogodka omogoča, da prenos znanj ne ostaja le med bolj priviligiranimi družbami, temveč se širi tudi tja, kjer so življenjske razmere še bolj problematične.
Novo spletno orodje iŽiv
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora svoja vrata odpira spletno orodje iŽiv, ki smo ga razvili s sodelujočimi organizacijami. Ob 10. septembru bodo na voljo prve vsebine, orodje pa se bo nadgrajevalo v prihajajočih tednih.
iŽiv je mlajši brat naše spletne platforme Živ? Živ!, od katere se razlikuje predvsem v načinu podajanja informacij. iŽiv ni statično spletišče, temveč aplikacija z izobraževalnimi posnetki in interaktivnimi vsebinami, ki je namenjena ozaveščanju o samomorilnem vedenju, prepoznavi ogroženih, ukrepanju, kadar je kdo v stiski in razumevanju žalovanja po nenadni smrti.
Preko teh želimo narediti načine razumevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja dostopne za vse – tako za različne strokovnjake (zdravstvene delavce, učitelje, policiste, socialne delavce in druge), ki pri svojem delu prihajate v stik s posamezniki v stiski kot tudi za vsakega izmed nas, da znamo ustrezno prepoznati in ukrepati, ko je naš družinski član, prijatelj, sodelavec ali znanec v stiski.
Projekti za preprečevanje in preučevanje samomorilnega vedenja mladih
Mladim približujemo tematiko duševnega zdravja preko projekta A (se) štekaš?!? Integriran pristop krepitve duševnega zdravja in preprečevanje samomorilnega vedenja za mladostnike. Delavnice v projektu so vezane na različna področja duševnega zdravja, osredotočajo pa se na preprečevanje samomorilnega vedenja med mladimi.
V projekt je bilo lani vključenih 450 mladostnikov, svoje delo pa bomo letos nadaljevali po šolah po vsej Sloveniji.
Projekt vključuje tudi ozaveščanje staršev in opolnomočenje učiteljev za delo z mladostniki v stiski. V tem času so delavnice in ozaveščanje o duševnem zdravju še kako pomembni, saj smo, v primerjavi s preteklimi leti, v lanskem letu zabeležili upad kvalitete duševnega zdravja med mladostniki. V pripravi je tudi publikacija, ki bo izdana ob zaključku projekta in bo v dodatno oporo učiteljem in drugim strokovnim delavcem pri delu z mladostniki v stiski.
Za splošno in strokovno javnost načrtujemo tudi predavanji o delu z mladostniki v stiski. V januarju 2022 bomo izpeljali povezan projekt Podpora mladim (PoMlad) iz kataloga KATIS, ki je namenjen svetovalnim delavcem in učiteljem. Tekom projekta bomo strokovne delavce usposobili za delo z mladostniki v samomorilni stiski in jim skozi supervizije omogočali stalno podporo in razvoj kompetenc.
Podobno smo v letošnji pomladi že izvedli spletno delavnico, ki oponomoča učitelje in šolske delavce za pogovor o smrti in umiranju.
V šolskem letu 2020/2021 smo pričeli z izvajanjem projekta Psihopatologija in samomorilno vedenje mladih – vloga novih tehnologij pri pojavnosti stisk in nudenju pomoči, njegovo izvajanje pa bomo nadaljevali tudi v šolskem letu 2021/2022. S projektom preučujemo vlogo družbenih medijev pri doživljanju stisk mladostnikov.
Projekti za preprečevanje in preučevanje samomorilnega vedenja starejših
V septembu 2020 smo pričeli z izvajanjem projekta Starostniki ranljivi za samomor, ki se osredotoča na starostnike kot posebej ranljivo skupino, pri kateri je količnik samomora konsistentno višji kot v drugih starostnih skupinah, z vidika staranja prebivalstva pa postaja ta problematika vedno bolj pereča. Kot enega od pomembnih dejavnikov tveganja v tej populaciji predstavlja osamljenost, ki se povezuje tako z nizko kakovostjo življenja kot tudi z večjo umrljivostjo starostnikov.
Namen projekta je preučiti različne pristope k zmanjšanju osamljenosti starostnikov ter identificirati najučinkovitejše načine, s katerimi bi lahko preko zmanjšanja osamljenosti učinkovito preprečevali razvoj težav v duševnem zdravju in samomorilno vedenje starostnikov.
Več informacij o aktivnostih, ki jih izvajamo na UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora, podaja v posnetku izr. prof. dr. Vita Poštuvan.
Srečanje z novinarji
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora smo pripravili tudi krajše srečanje z novinarji. Srečanja se je udeležila izr. prof. dr. Vita Poštuvan, ki je povzela ključne informacije o problematiki samomora ter aktivnostih, s katerimi problematiko naslavljamo.
Obeležite svetovni dan preprečevanja samomora z nami
Samomorilno vedenje še vedno spremlja stigma, ki ljudem v stiski preprečuje, da bi o stiski spregovorili ter našli pomoč za njeno reševanje. S stigmo se soočajo tudi tisti, ki so zaradi samomora izgubili svoje ljubljene, pogovor o samomorilnem vedenju pa je težak tudi za vsakega, ki želi pomagati osebi v stiski. Vabimo vas, da s svojimi dogodki pomagate pri premostitvi teh ovir in skupaj z nami obeležite svetovni dan preprečevanja samomora.
Naprošamo vas, da nam vaše ideje in načrte za vaše aktivnosti posredujete na e-naslov info.scsr@upr.si (UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora). Na omenjeni naslov se lahko obrnete tudi v primeru dodatnih vprašanj oziroma prošenj. Lahko pa nas pokličete na telefonsko številko 040 490 580 (med 9. in 15. uro).
Ste v stiski?
Ob obeležitvi svetovnega dne preprečevanja samomora poudarjamo, kako pomembno se je o tej temi odkrito pogovarjati. Če ob tem prepoznate svojo stisko ali stisko vašega bližnjega, ne oklevajte in poiščite pomoč.
Vire strokovne pomoči najdete na povezavi SOS. V kolikor zaznate stisko pri drugi osebi, si lahko pomagate s priročnikom Pogovor o samomoru. Za boljše razumevanje samomorilnega vedenja in preprečevanje le-tega vam lahko pomagajo tudi naši članki Razmišljam o samomoru, Kako prepoznati samomorilno vedenje, o žalovanju ali o Odgovornem novinarskem poročanju o samomoru.
