Obeležitev svetovnega dneva preprečevanja samomora 2022
Categories: Za medije
Ustvarjajmo upanje z dejanji
Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta leta 2002 razglasili 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora. Pobudnik in ustanovitelj svetovnega dneva za preprečevanje samomora je vodja UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora prof. Diego De Leo. 10. septembra tako že 20. leto obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora.
Zakaj obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora?
Samomorilno vedenje je javnozdravstveni problem, ki prizadane milijone ljudi po celem svetu – številni ne zmorejo videti druge rešitve za svojo stisko, še več pa je takšnih, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega oziroma so v stiku z nekom, ki razmišlja o samomoru.Svetovni dan preprečevanja samomora je namenjem vsem; tistim, ki jih pestijo stiske in ne vedo, kako naprej, tistim, ki so prizadeti zaradi izgube bližnjega ter vsem ostalim, ki s svojimi dejanji pomagajo pri preprečevanju samomorilnega vedenja. Slednje izpostavlja tudi letošnje geslo “Ustvarjajmo upanje z dejanji”.S svetovnim dnevom preprečevanja samomora želimo ozaveščati, da je stisko mogoče rešiti in opolnomočiti posameznike v stiski, da o njej spregovorijo ter poiščejo pomoč. Hkrati želimo nuditi oporo vsem, ki so zaradi samomora izgubili svoje partnerje, starše, otroke, prijatelje, znance in jim sporočiti, da v svoji izgubi niso sami. Opolnomočiti pa želimo tudi vsakega posameznika, da zna prepoznati stisko pri drugi osebi in ji nuditi pomoč in oporo v najtežjih življenskih situacijah.
Količnik samomora v letu 2021
Količnik samomora pomeni število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev. V letu 2021 je količnik samomora znašal 20,5, kar pomeni, da je zaradi samomora umrlo 432 oseb, med katerimi je bilo 338 moških in 94 žensk.Obeležitev svetovnega dne preprečevanja samomora bo tudi letos potekala na različne načine:
Prekolesarimo svet 2022
Z akcijo Prekolesarimo svet v Sloveniji skupaj s partnerji že deveto leto širimo namen svetovnega dneva preprečevanja samomora ter premagujemo stigmo povezano s samomorilnim vedenjem. Cilj akcije je, da bi udeleženci z vsega sveta z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. V preteklih letih smo že večkrat presegli ta cilj ter skupno prevozili dolžino, s katero bi pravzaprav lahko mnogokrat Zemljo. Vabimo vas, da se pridružite akciji in tudi letos s svojimi prevoženimi kilometri pripomorete k uresničitvi cilja. Več o akciji lahko preberete na spletni strani in Facebook dogodku.
Svečka v podporo, spomin in kot upanje
V sodelovanju z Mednarodno zvezo za preprečevanje samomora tako kot vsako leto pozivamo, da na svetovni dan preprečevanja samomora na svojem oknu ob 20. uri prižgete svečko. Gre za gesto v podporo preprečevanju samomora, poleg tega pa svečka gori tudi v spomin tistim, ki so umrli zaradi samomora ter kot upanje za njihove svojce.
Uradna naznanitev 32. svetovnega kongresa Mednarodnega združenja za preprečevanje samomora in svetovni dan preprečevanja samomora
UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora 2. seprembra pripravlja novinarsko konferenco. V prvem delu je konferenca namenjena uradni naznanitvi 32. svetovnega kongresa Mednarodnega združevnja za preprečevanje samomora (IASP World Congress), ki bomo skupaj z združenjem IASP med 19. in 22. seprembrom 2023 gostili v Piranu. V drugem delu pa predstavitvi aktivnosti, ki jih različne slovenske organizacije izvajamo za preprečevanje samomorilnega vedenja ter aktivnostim, ki se pripravljajo za obeležitev 10. septembra – Svetovnega dneva preprečevanja samomora.Program dogodka: Program novinarske konference ob naznanitvi kongresa in obeležitvi 10. septembra Izjava za javnost: Izjava za javnost 10. september 2022
Vabljeni k ogledu posnetka z Naznanitve 32. svetovnega kongresa Mednarodne zveze za preprečevanje samomora.
Vabljeni k ogledu tiskovne konference ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora.
Aktivnosti UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora
Ob obeležitvi svetovnega dne preprečevanja samomora izdajamo knjigo Po koncu avtorice izr. prof. dr. Vite Poštuvan. Knjiga Po koncu: žalovanje in integracija po samomoru je namenjena vsem, ki se z žalovanjem srečujejo pri svojem strokovnem delu, kjer poskušajo razumeti, kako boleča je izguba bližnjega in morda žalujočim tudi nuditi podporo. Avtorica je ob izdaji poudarila: »Knjiga na eni strani integrira široko paleto vključenih, ki se jih smrt dotakne, ter na drugi strani daje vpogled v to, kako lahko vedenje širše socialne mreže vpliva na žalujoče in kako je primerneje ravnati, da so žalujočim drugi najbolj v podporo. Med drugim je knjiga namenjena tudi žalujočim in njihovim družinskim članom, ki bodo morda med branjem zbranih in analiziranih izkušenj te študije, prepoznali tudi svoje doživljanje. Veliko bo že, če bodo lahko uvideli, da v stiski niso sami«. Knjiga je na voljo tudi v e-obliki na strani Založbe Univerze na Primorskem: https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-293-066-0/mobile/index.htmlProjekti, ki jih izvajamo za preprečevanje in preučevanje samomorilnega vedenja
Podstran iŽiv nadgrajuje spletno platformo za preprečevanje samomora Živ? Živ!. Z interaktivno
zasnovo je iŽiv namenjen ozaveščanju o samomorilnem vedenju, prepoznavanju ogroženih posameznikov, in deljenju informacij o tem, kako ukrepati, ko prepoznamo osebo v stiski. Prve vsebine na spletnega orodja iŽiv so bile dostopne 10. septembra preteklega leta, od takrat pa smo jih dopolnjevali in evalvirali.
Zasnova takšnega spletnega orodja je zahtevala interdisciplinarno povezovanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja, psihologije, suicidologije, oblikovanja in razvijanja spletnih strani.Prvi rezultati evalvacije kažejo, da so udeleženci, ki so uporabljali iŽiv, v primerjavi z neuporabniki imeli višje samoocenjene kompetence prepoznavanja in naslavljanja samomorilnega vedenja ter izražali višjo stopnjo pripravljenosti za pogovor o tej temi. Rezultati študije so bili že predstavljeni na 19. Evropskem simpoziju o samomoru in samomorilnem vedenju na Danskem. Mladim približujemo tematiko duševnega zdravja preko različnih projektov. Projekt A (se) štekaš?!? Integriran pristop krepitve duševnega zdravja in preprečevanje samomorilnega vedenja za mladostnike izvajamo že več kot desetletje. Delavnice v projektu so vezane na različna področja duševnega zdravja, osredotočajo pa se na preprečevanje samomorilnega vedenja med mladimi. V šolskem letu 2021/2022 smo v okviru projekta na šolah po vsej Sloveniji izvedli 186 delavnic za mladostnike v katerih je sodelovalo 953 mladostnikov.
Z aplikacijo vprašalnikov smo prepoznali veliko število mladostnikov s povečanim tveganjem za razvoj samomorilnega vedenja, ter nudili podporo šolam pri naslavljanju stisk teh mladostnikov.Za mladostnike smo pripravili tudi nagradni natečaj na temo soočanja s stisko, pri katerem je sodelovalo 38 učencev in dijakov, ki so pripravili 40 različnih literarnih in video prispevkov. Projekt vključuje tudi ozaveščanje staršev in opolnomočenje učiteljev za delo z mladostniki v stiski. V ta namen smo izvedli še 15 izobraževanj za učitelje in druge delavce VIZ, ter 4 predavanja za starše, s skupno več kot 700 udeleženci. Pripravili smo tudi dve predavanji za splošno javnost, poleg tega pa smo javnost informirali tudi s sodelovanjem v televizijskih oddajah, prispevku v časniku ali s pomočjo predstavitev na strokovnih srečanjih in kongresih. Pripravili smo tudi publikacijo, ki bo izdana ob zaključku projekta in bo v dodatno oporo učiteljem in drugim strokovnim delavcem pri delu z mladostniki v stiski. Želimo si, da bomo s podporo Ministrstva za zdravje lahko s projektom nadaljevali tudi v prihodnje.
V januarju 2022 smo izpeljali povezan projekt Podpora mladim (PoMlad) iz kataloga KATIS, ki je namenjen svetovalnim delavcem in učiteljem. Pri projektu PoMlad smo vključili 25 šolskih svetovalnih delavcev iz različnih koncev Slovenije. Tekom izobraževanja smo strokovne delavce usposobili za delo z mladostniki v samomorilni stiski in jim skozi supervizije omogočali stalno podporo, razvoj kompetenc ter priložnost za naslavljanje aktualnih dilem pri njihovem delu z mladostniki v stiski. Več o tem: https://zivziv.si/smrt-v-solskem-okolju/.
V preteklem letu smo zaključili tudi projekt A (te) štekam?!? – Novi pristopi k prepoznavi in preprečevanju samomorilnega vedenja in drugih dejavnikov tveganja na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Z omenjenim projektom smo pozornost posvetili samomorilno ogroženim mladostnikom, saj samomor še zmeraj ostaja eden najpogostejših vzrokov smrti v obdobju mladostništva.Presejanje z namenom identifikacije mladostnikov s povišanim tveganjem za samomorilno vedenje smo izvedli v sodelovanju s slovenskim sistemom vzgoje in izobraževanja. Vanj je bilo vključenih skupno 545 osnovnošolcev in srednješolcev, med katerimi je 4,6% vključenih mladostnikov poročalo o izkušnji poskusa samomora. Na podlagi izsledkov smo oblikovali priročnik Samomorilno vedenje mladostnikov: Razvoj in implementacija preventivno-intervencijskih programov (v tisku), v katerem natančneje predstavljamo pomen presejanja in identifikacije posameznikov v hudi stiski ter korake obravnave teh mladostnikov. V sklopu preučevanja in preizkušanja različnih strategij ocenjevanja samomorilne ogroženosti mladostnikov v stiski smo sodelovali tudi s 304 mladostniki, ki so bili hospitalizirani na pedopsihiatričnih oddelkih. V pomladanskih mesecih letošnjega leta smo širši javnosti ponovno ponudili brezplačni 8-tedenski Program NARA – Na čuječnosti temelječe soočanje z vsakdanjikom (med epidemijo) izveden preko spleta. Tudi letos se je v program vključilo veliko število zainteresiranih posameznikov, ki so s sodelovanjem z programu razvijali pomembne veščine za soočanje s stresnimi življenjskimi situacijami. Odzivi udeležencev so bili zelo pozitivni, saj so tako vsebino kot tudi način vodenja zelo pohvalili.
Večina sodelujočih je izrazila mnenje, da jim bodo pridobljena znanja in veščine koristile pri soočanju z vsakdanjikom, duševnimi ali telesnimi težavami.
Številni udeleženci pa so poleg tega izrazili tudi željo po prihodnjih izvedbah programa – pravijo, da bi se sami z veseljem programa ponovno udeležili, ali pa menijo, da bi bilo koristno, če bi bile tovrstne vsebine še naprej na voljo čim širšemu krogu ljudi. Kljub omejitvam ob izvajanju programa preko spleta je takšna oblika izvedbe programa za številne posameznike velikega pomena, saj se zaradi različnih razlogov morda težje udeležujejo podobnih programov v živo. Zato načrtujemo izvajanje spletne NARE tudi v prihodnje.
Epidemija COVID-19 in z njo povezani ukrepi za zajezitev okužb, s katerimi smo se srečevali v preteklih letih, so močno posegli v življenja ljudi in na različne načine vplivali nanje. V okviru projekta Človek v primežu COVID-19: psihološke posledice epidemije in preventivnih zaščitnih ukrepov za zajezitev širjenja okužb skupaj s sodelujočima raziskovalnima organizacijama (NIJZ in FF UL), skušamo raziskati (dolgoročne) psihološke posledice epidemije in s tem povezanih preventivnih zaščitnih ukrepov. Natančneje želimo preučiti, kako je epidemija vplivala na različne aspekte posameznikova življenja, pri čemer se osredotočamo na vsakodnevno življenje, njihove medosebne odnose, rezilientnost, doživljanje prihodnosti, duševno zdravje in samomorilno vedenje.
Pri raziskovanju se osredotočamo tako na splošno populacijo kot tudi na posamezne ranljive skupine. Prve analize podatkov, kažejo, da se je med v času epidemije povišala stopnja osamljenosti ter samomorilne ideacije med starejšimi. Nižji nivo subjektivnega blagostanja smo pred in med epidemijo v primerjavi z moškimi zaznali pri ženskah, ki so med epidemijo izkazovale tudi več simptomov depresije, tesnobe in stresa.
Hkrati v študiji ugotavljamo, da se je zaradi ukrepov, ki so bili usmerjeni v povečevanje socialne izolacije, pri vseh proučevanih starostnih skupinah pojavila stiska zaradi spremenjenih in okrnjenih socialnih odnosov, pogosto so stisko predstavljali tudi neustrezno in nejasno sporočeni ukrepi ali preveliko število le-teh.Sprejeti ukrepi so se pogosto povezovali tudi s preobremenjenostjo različnih ranljivih skupin (npr. preobremenjenost otrok, mladostnikov ali mladih odraslih zaradi šole in študija na daljavo, preobremenjenostjo odraslih zaradi dvojne vloge ipd.). Je pa epidemija imela tudi nekatere pozitivne posledice, ki jih je dobro ohranjati. Tudi letos smo našo letno konferenco Triple I v suicidologiji izvedli preko spleta. Konferenco že 13 let gostimo v spomin pokojnemu prof. Andreju Marušiču. Primarno je bila namenjena strokovnjakom iz Slovenije, zdaj pa udeleženci prihajajo večinoma iz tujine.
Tudi letos je strokovnjakom iz področja suicidologije prisluhnilo veliko število ljudi iz držav v razvoju, kar omogoča prav spletni način izvedbe.
Obeležite svetovni dan preprečevanja samomora z nami
Samomorilno vedenje še vedno spremlja stigma, ki ljudem v stiski preprečuje, da bi o stiski spregovorili ter našli pomoč za njeno reševanje. S stigmo se soočajo tudi tisti, ki so zaradi samomora izgubili svoje ljubljene, pogovor o samomorilnem vedenju pa je težak tudi za vsakega, ki želi pomagati osebi v stiski. Vabimo vas, da s svojimi dogodki pomagate pri premostitvi teh ovir in skupaj z nami obeležite svetovni dan preprečevanja samomora. Naprošamo vas, da nam vaše ideje in načrte za vaše aktivnosti posredujete na e-naslov info.scsr@upr.si (UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora). Na omenjeni naslov se lahko obrnete tudi v primeru dodatnih vprašanj oziroma prošenj. Lahko pa nas pokličete na telefonsko številko 040 490 580 (med 9. in 15. uro).Ste v stiski?
Ob obeležitvi svetovnega dne preprečevanja samomora poudarjamo, kako pomembno se je o tej temi odkrito pogovarjati. Če ob tem prepoznate svojo stisko ali stisko vašega bližnjega, ne oklevajte in poiščite pomoč.Vire strokovne pomoči najdete na povezavi SOS. V kolikor zaznate stisko pri drugi osebi, si lahko pomagate s priročnikom Pogovor o samomoru. Za boljše razumevanje samomorilnega vedenja in preprečevanje le-tega vam lahko pomagajo tudi naši članki Razmišljam o samomoru, Kako prepoznati samomorilno vedenje, o žalovanju ali o Odgovornem novinarskem poročanju o samomoru.
