Projekti

Specific Font Size Example

Slovenski center za raziskovanje samomora (UP IAM) izvaja in sodeluje v večih nacionalnih in mednarodnih projektih.

Trenutno aktivni projekti:

Teme raziskav v okviru doktorskega študija naših raziskovalk:

 

Pretekli projekti:

TRENUTNI PROJEKTI

Živ?Živ! – Raziskovanje in preprečevanje samomora

Document

Program Živ?Živ! predstavlja celovit pristop k preprečevanju samomora kot enega izmed največjih družbenih in javno-zdravstvenih problemov v Sloveniji ter ponuja inovativne načine raziskovanja samomorilnega vedenja. Glavni cilji so zmanjševanje samomorilnega količnika, mutidisciplinarno in večnivojsko preprečevanje samomora ter uporaba različnih raziskovalnih metod za boljše razumevanje in razlago samomorilnega vedenja.

Uresničevanje zastavljenih ciljev temelji na spektru dejavnosti na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja. V okviru promocije duševnega zdravja delo vključuje medijske kampanje za splošno javnost ter implementacijo smernic za odgovorno novinarsko poročanje o samomoru. Preventivne dejavnosti vključujejo dejavnosti univerzalne preventive (uvedba na informacijskih tehnologijah temelječih preventivnih aplikacij, omejevanje dostopa do sredstev za samomor), selektivne preventive (opolnomočenje ranljivih skupin, npr. mladostniki, starostniki) ter indicirane preventive (preventivno delo za prepoznavanje samomorilno ogroženih posameznikov, npr. izobraževanje t.i. vratarjev sistema).

V okviru obravnave/zdravljenja in vzdrževanja stanja pa bomo implementirali e-podporne rešitve za posameznike v stiski, postvencijske dejavnosti za bližnje po samomoru ter program MBCT (na čuječnosti temelječe kognitivne terapije) za odrasle s povečanim tveganjem. Program bo zapolnil veliko potrebo po celovitejši in dolgoročnejši uporabi večnivojskih intervencij za preprečevanje samomora pri nas.

Splošne informacije:

Specific Font Size Example

Specific Text Example

Vrni se na začetek strani.

Program NARA – Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija

Specific Text Example

Program Nara smo začeli razvijati v sklopu projekta Uvajanje novih intervencijskih pristopov za zmanjševanje samomorilnega vedenja v Sloveniji.

Nara v sanskrtu pomeni človek. V okviru Programa NARA, katerega osnova je Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija (MBCT), uvajamo učinkovite intervencije za krepitev duševnega zdravja. Udeležencem predstavimo preproste meditativne tehnike, s pomočjo katerih preusmerjajo pozornost od manj učinkovitih duševnih procesov (npr. ruminacije) na doživljanje trenutka »tukaj in zdaj«. Na ta način se učijo boljšega soočanja s stresnimi življenjskimi situacijami in obvladovanja oz. preprečevanja depresije.

nara3

Sodelavci našega centra so usposobljeni za izvajanje na čuječnosti temelječe kognitivne terapije. V okviru tega izvajamo:

Document

Splošne informacije:

Unstyled List Example
  • financiranje: 2010 – 2013 ARIS, Projekt MOČ: Programa NARA – Moč strokovnjakom skozi čuječnost, od 2014 samoplačniško oz. brezplačno
  • trajanje: 2013 – 2024
  • vodja: prof. Vita Poštuvan, mag. Alenka Tančič Grum
  • sodelavci in pomoč na projektu: doc. dr. Tina Podlogar, doc. dr. Nuša Zadravec Šedivy, Nina Krohne, Meta Lavrič, občasno tudi Dejan Kozel, Ana Petrović, Miran Babič, Dimitrij Banda
  • spletna stran: NARA

    • Specific Text Example

    Vrni se na začetek strani.

    A (se) štekaš?!? Integriran pristop krepitve duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja za mladostnike

     

    Document

    Projekt A (se) štekaš?!? je preventivno-intervencijski projekt promocije in krepitve (duševnega) zdravja ter preprečevanja samomorilnega vedenja med mladostniki. Temelji na integrativnem pristopu dela z različnimi skupinami z namenom vzpostavitve čim širše socialne mreže opore in pomoči mladostnikom.

    Specific Font Size Example

    Na poti k odraščanju so mladi postavljeni pred številne razvojne naloge in preizkušnje, pri njihovem premagovanju pa včasih potrebujejo pomoč. Vsaka težka situacija je lahko priložnost za osebnostno rast, po drugi strani pa je lahko vir stiske.

    Z različnimi pristopi (predavanja, delavnice, informativno gradivo, strokovna podpora in sodelovanje s šolami, itd.) želimo v okviru projekta opolnomočiti tiste organizacije in skupine ljudi, ki redno prihajajo v stik z mladimi, da bodo lažje prepoznavali stiske pri mladostnikih, preprečevali duševne bolezni, nezdrav življenjski slog in samomor.

    Projekt smo prvič izvajali v letih 2011/12. Na podlagi izkušenj izvajalcev in povratnih informacij udeležencev smo za leto 2013/14 pripravili razširjen in prenovljen program. Projekt ponovno izvajamo v letih 2023 – 2025. Projekt vsebuje naslednje komponente:

    Bulleted List Example Specific Font Size Example

    Splošne informacije:

    Unindented List Example

    Specific Text Example
    Vrni se na začetek strani.

    Osamljen? Študija mešane metode v splošni in ranljivih populacijah za razumevanje povezanosti osamljenosti in duševnega zdravja

    Osamljenost je pomemben javnozdravstveni kontrukt, ki je povezan s številnimi negativnimi učinki na duševno zdravje, kot so depresija in nizko zadovoljstvo z življenjem, ter je hkrati eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za samomorilne misli in poskuse samomora.

    Namen predlaganega raziskovalnega projekta je na reprezentativnem vzorcu slovenske populacije poglobljeno preučiti konstrukt osamljenosti z različnih vidikov in s pomočjo različnih raziskovalnih pristopov preučiti negativne učinke osamljenosti preko različnih življenjskih obdobij kot tudi identificirati ranljive skupine znotraj posameznih življenjskih obdobij, pri katerih osamljenost predstavlja enega ključnih dejavnikov tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju. Namen projekta pa bo hkrati tudi oblikovanje kvalitetnih in za slovensko situacijo prilagojenih pilotnih intervencij oz. smernic, v katerih bomo opredelili primerne načine intervencij za preprečevanje doživljanja osamljenosti oz. zmanjševanje negativnih učinkov le-te. Pri tem bomo izhajali iz potreb in želja ranljivih skupin, ki jih bomo identificirali tekom projekta.

    Splošne informacije:

Specific Text Example

Vrni se na začetek strani.

Človek-19 – Človek v primežu COVID-19: psihološke posledice epidemije in preventivnih zaščitnih ukrepov za zajezitev širjenja okužb

Document

V okviru projekta Človek v primežu COVID-19 nas zanima, kako epidemija in sprejeti preventivni ukrepi dolgoročno vplivajo na različne psihološke aspekte življenja. Poleg razumevanja pogleda splošne populacije bomo skušali razumeti tudi doživljanje posameznih ranljivih skupin.

Od razglasitve epidemije so naša življenja dodatno zamajale še številne druge spremembe in krizne situacije (npr. vojna, draginja), ki prav tako ustvarjajo izredne razmere ter se tako odražajo v spremembah celotnega družbenega kot zasebnega delovanja. Na to temo smo pripravili tudi sporočilo za medije, ki ga najdete tukaj. S pomočjo ugotovitev pa želimo dodatno razviti različne intervencije in oblikovati gradivo, ki bo v pomoč vsem, ki se v tem času soočajo s stisko.

Splošne informacije:

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Družbeni mediji in samomorilno vedenje: študija vpliva objav novinarskih prispevkov o samomoru na komentatorje in bralce

Povezanost načina poročanja v novinarskih prispevkih o samomoru, dostopnih preko tradicionalnih medijev, in števila samomorov v populaciji je danes dobro raziskana. Neustrezni način novinarskega poročanja o samomoru lahko poveča tveganje za posnemanje poročanega vedenja, odgovorni način poročanja o samomoru pa varuje pred posnemanjem in spodbudi iskanje bolj konstruktivnih načinov reševanja stiske. Kljub temu obstaja malo raziskav, ki raziskujejo povezanost spletnega novinarskega poročanja o samomoru in samomorilnega vedenja v populaciji.

V projektu želimo ugotoviti, i) kakšna je vloga in kakšne so značilnosti objav novinarskih prispevkov o samomoru na družbenih medijih ter komentarjev pod temi objavami, in ii) kako so te značilnosti povezane z bralčevim oziroma komentatorjevim doživljanjem teh objav. Na podlagi ugotovitev bomo skupaj s svetovalnim odborom pripravili smernice odgovornega poročanja in komentiranja na temo samomora na družbenih medijih.

Splošne informacije:

Specific Text Example

Vrni se na začetek strani.

Podpora mladim: Integriran pristop opolnomočenja strokovnih delavcev za delo z mladimi v stiski

Program je namenjen vsem svetovalnim delavcem na šolah in zainteresiranim učiteljem oz. strokovnim delavcem, ki želijo pridobiti kompetence na področju duševnega zdravja mladostnikov in preprečevanja samomorilnega vedenja. Skozi program udeleženci nadgrajujejo svoje disciplinarno in strokovno znanje na področju duševnega zdravja in samomorilnega vedenja med mladostniki. Prav tako se urijo v prepoznavanju znakov stiske pri mladostnikih. Še posebej velik poudarek je namenjen pomenu pogovora, preverjanju in rabi ustreznih besednih zvez. V okviru delavnice podrobneje razdelajo korake ukrepanja, ko je stiska pri mladostniku že prepoznana, in skozi igro vlog urijo svoje veščine izvedbe tovrstnega pogovora.

Splošne informacije:

  • sofinanciranje: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
  • trajanje: 2022 – 2025
  • vodja: prof. Vita Poštuvan
  • spletna stran: PoMlad

Specific Text Example

Vrni se na začetek strani.

Raziskovanje in spodbujanje prevzemanja vloge vratarjev sistema med slovenskimi učitelji v kontekstu posledic epidemije COVID-19

V otroštvu in mladostništvu je pomembno posebno pozornost namenjati razvoju dobrega duševnega zdravja. Otroci in mladostniki so namreč ranljiva skupina za težave na tem področju in samomorilno vedenje. Ker velik del svojega časa mladostniki preživijo v šolah, je možno, smiselno in učinkovito izvajati intervencije za promocijo duševnega zdravja in preprečevanje samomora v šolskem okolju. Pri tem so ravno vratarji sistema (kot so učitelji in drugi strokovni delavci na šolah) eden od ključnih elementov prizadevanj za preprečevanje samomora med mladostniki. Njihova senzibilnost in kompetentnost lahko bistveno prispevata k ustvarjanju podpornega okolja za otroke in mladostnike.

Projekt se osredotoča na pripravljenost in kompetentnost osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev za prevzemanje vloge vratarjev sistema. Namen projekta je raziskati vlogo različnih dejavnikov, ki imajo lahko pomembno vlogo pri tem, ter razviti prilagojeno intervencijo in jo evalvirati.

Specific Text Example

Splošne informacije:

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Projekt Modularno orodje za duševno zdravje

Projekt MentBox si prizadeva zapolniti vrzel med obstoječimi najboljšimi praksami na področju duševnega zdravja in sposobnostjo držav članic EU, da jih učinkovito izvajajo. Cilj projekta je identificirati in prilagoditi obetavne intervencije na področju duševnega zdravja, še posebej tiste, ki se osredotočajo na depresijo, samomor in neklinično duševno stisko. Prek Modularnega orodja za duševno zdravje (MH-Toolbox) bo projekt zagotovil podrobna navodila za izvajanje, vključno z intervencijami, ki temeljijo na dokazih, iz preteklih in tekočih projektov, financiranih s strani EU. Te intervencije bodo optimizirane in prilagojene različnim državam članicam EU prek sodelovanja z ministrstvi, zdravstvenimi strokovnjaki, pacienti in manjšinskimi skupnostmi. Pacienti in posamezniki z izkušnjami bodo prav tako prispevali k razvoju intervencij, da se zagotovi njihova ustreznost in sprejetost.

Specific Text Example

Splošne informacije:

  • sofinanciranje: program EU4Health (Evropska komisija)
  • trajanje: 2024 – 2026
  • vodilna organizacija: European Alliance Against Depression
  • partnerske organizacije: Univerza na Primorskem, Universidad Autonoma de Madrid, Servicio Andaluz de Salud, Fundación Pública Andaluza Investiga, and the Global Alliance of Mental Illness Advocacy Networks AISBL
  • koordinator projekta v Sloveniji: prof. Vita Poštuvan
  • spletna stran: MH-Toolbox
Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850–2000)

Samomor je skozi stoletja v različnih kulturnih okoljih imel različne konotacije, iz historičnega vidika pa je zanimiv, saj odslikava vrednote, strahove in predsodke vsakokratne družbe.

Raziskovalni projekt se osredotoča na preučevanje samomora preko več zgodovinskih obdobij. Osrednji del raziskave pa predstavlja analiza diskurza, ki bo pokazala, kako so v vsakem od obravnavanih obdobij dojemali problematiko samomora, kako so se z njo ukvarjali ter kako je omenjeni diskurz vplival na oblikovanje družbenega reda, socialno hierarhijo ter marginalizacijo posameznikov, ki so odstopali od splošno uveljavljenih družbenih norm.

Raziskava bo osvetlila podlago, na kateri so se uveljavila sodobna dojemanja fenomena samomora ter ponudila  študijo slovenskega prostora, pokazala njegovo specifiko, raziskala pa bo tudi izvor in posledice družbene stigme, ki dejanje samomora spremlja še danes.

Splošne informacije:

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Opolnomočenje starejših: Samoregulacijski mehanizmi in podpora digitalne tehnologije v doseganju višje kakovosti življenja

Tehnološki razvoj spodbuja oblikovanje različnih pristopov k nudenju podpore oz. asistence iz okolice za samostojno in aktivno starejših v okolju, ki ga sami izberejo, in na način, ki ohranja njihovo telesno in duševno zdravje ter splošno kakovost življenja. Kljub velikemu potencialu, ki ga ima sodobna tehnologija, pa starejši na splošno ne sprejemajo sodobnih tehnoloških rešitev.

Cilj raziskovalnega projekta je opolnomočiti starejše in jih podpirati pri doseganju višje kakovosti življenja, preko krepitve njihovih samoregulacijskih mehanizmov in ob pomoči digitalne tehnologije.

Splošne informacije:

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

EAAD – Ozaveščanje o depresiji

Namen Evropske zveze za preprečevanje depresije (EAAD) je izboljšanje oskrbe in optimizacija zdravljenja za bolnike z depresivnimi motnjami ter preprečevanje samomorilnega vedenja.

Glavni cilji organizacije so uvajanje ukrepov za izboljšanje skrbi za bolnike z depresijo in samomorilnim vedenjem, nudenje podpore svojcem, ozaveščanje in izobraževanje tako širše kot strokovne javnosti o depresiji in njenih učinkih ter vodenje raziskav za iskanje ustreznih intervencij za zdravljenje depresije in preprečevanje samomora. Projekt nadaljuje delo evropskega programa OSPI.

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

RAZISKAVE V OKVIRU DOKTORSKEGA ŠTUDIJA

Samomorilno vedenje in rezilientnost pri ženskah z izkušnjo (intimnopartnerskega) nasilja

Namen doktorske naloge je na slovenski populaciji žensk raziskati povezavo med izkušnjo (intimnopartnerskega) nasilja in samomorilnega vedenja, pri čemer je cilj naloge preučiti obstoj povezavi ter ugotoviti, če je povezava neposredna ali jo pojasnjujejo težave v duševnem zdravju (npr. depresija, stres, anksioznost, postravmatska stresna motnja oz. travma vezana na nasilje). Razumevanje psihopatoloških posledic intimnoparnerskega nasilja ni zadostno za razvoj oz. nadgradnjo psihološke podpore ženskam z izkušnjo nasilja. Iz tega razloga nas bodo v nalogi zanimali tudi dejavniki rezilientnosti (npr. odpornost, fleksibilnost, samo-učinkovitost, optimizem, regulacija čustev in misli in osmišljenje), ki ženske s tovrstnimi izkušnjami obvarujejo pred razvojem samomorilne ideacije, njihova krepitev pa lahko predstavlja cilj nadaljnje psihološke podpore.

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Doživljanje samomora pri strokovnjakih, ki so v stiku s samomorilnostjo

Pripovedovanje zgodb (angl. storytelling) je definirano kot slikovito opisovanje idej, prepričanj, osebnih izkušenj in življenjskih spoznanj preko zgodb ali pripovedi, ki vzbujajo močna čustva spoznanja, omogoča pa izmenjavo znanja, refleksijo in osmišljanje svoje situacije ali počutja. Osrednji cilj doktorske naloge je preučiti doživljanje pripovedovanja zgodb tako z vidika pripovedovalca oz. pisatelja kot z vidika bralca zgodb na populaciji vratarjev sistema. Zanima nas, kako posamezniki doživljajo učinek pripovedovanja zgodb na njih kot pripovedovalce na eni strani in bralce na drugi strani. Pri tem se bomo osredotočali predvsem na zaznan učinek na duševno zdravje.

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Obravnava samomorilnega vedenja v medijih in z vidika predstavnikov medijev

Namen doktorske naloge je s pomočjo mešanih metod (poglobljene kvalitativne raziskave in laboratorijskega eksperimenta) temeljito raziskati proces odločanja novinarjev ob poročanju ali pisanju članka o samomoru. Novinarji so namreč pogosto v dilemi, kako odgovorno poročati o samomoru, javnosti ponuditi vse relevantne informacije in hkrati zadovoljiti tudi potencialne potrebe nadrejenih, ki pogosto temeljijo na pridobivanju čim večjega zanimanja javnosti. Prav tako je namen raziskati morebitne dileme v povezavi z novinarskimi izkušnjami, stališči in znanji o samomoru. Glavni cilj raziskave je pridobiti poglobljeno razumevanje procesa pisanja člankov o samomoru, ki doprinaša tudi pomembne praktične implikacije.

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Doživljanje dobre smrti in vloga izražene želje po smrti

Namen doktorske naloge je s pomočjo kvalitativne metode raziskati proces doživljanja dobre smrti, tako med žalujočimi kot nežalujočimi posamezniki. Posebna pozornost bo namenjena temu, kako se doživljanje dobre smrti razlikuje v primerih, ko je prisotna izražena želja po smrti. Zbrane infomacije bodo lahko uporabljene pri oblikovanju podpornih skupin in programov za žalujoče.

  • Doktorska študentka: Lucia Rojs

Vse raziskave potekajo v okviru projektov Mladi raziskovalec, ki jih financira ARIS.

Specific Text Example

Vrni se na začetek strani.

ZAKLJUČENE RAZISKAVE V OKVIRU DOKTORSKEGA ŠTUDIJA

Raziskava o življenju oseb, ki so umrle nenadne smrti ali zaradi samomora

Z raziskavo smo želeli podrobneje spoznati življenja posameznikov, ki so umrli zaradi samomora, ter jih primerjati z osebami, ki so umrle nenadne smrti (nesreče). Informacije o življenju pokojnikov smo pridobivali preko pogovora s svojci in bližnjimi oseb, ki so umrle nenadne smrti.

  • Doktorska študentka: Urša Mars Bitenc
Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Raziskava o opozorilnih znakih samomorilnega vedenja pri moških

Kljub pozitivnim premikom v smeri upadanja samomorilnega količnika, le ta upada počasneje pri moških kot pri ženskah.Da bi samomorilno vedenje moških bolje razumeli in samomor z ustreznimi intervencijami še uspešneje preprečevali, smo zastavili raziskavo, s katero smo želeli preučiti stališča moških do samomora in njihov način doživljanja in izražanja stiske. Tovrstne informacije so nam v pomoč pri oblikovanju ustreznih preventivnih in intervencijskih aktivnostih, ki so bolj prilagojene željam in potrebam moških.

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Izkušnje strokovnjakov za duševno zdravje pri delu s samomorilno ogroženimi osebami

Posamezniki, ki zaradi samomorilnega vedenja poiščejo terapevtsko pomoč, pogosto tekom obravnave postanejo manj samomorilno ogroženi. Za strokovnjake pa predstavlja delo s samomorilnimi posamezniki velik izziv in enega izmed najbolj stresnih vidikov terapevtskega ali svetovalnega dela. S ciljem boljšega razumevanja procesa in težav pri delu s samomorilnimi osebami smo izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali slovenski strokovnjaki za duševno zdravje in psihoterapevti. Pridobiti smo želeli širok pregled in obenem poglobljeno razumevanje izkušenj in doživljanja strokovnjakov pri obravnavi samomorilno ogroženih posameznikov.

Vse raziskave so potekale v okviru projektov Mladi raziskovalec, ki jih je financiral ARIS.

Specific Text Example

Vrni se na začetek strani.

PRETEKLI PROJEKTI

E-znanje za duševno zdravje: razvoj, implementacija in evalvacija spletnih intervencij za preprečevanje samomora in krepitev duševnega zdravja

Preprečevanje samomorilnega vedenja mora nujno potekati na različnih nivojih ter zajemati različne ciljne populacije in pristope. Ključnega pomena je povezovanje strokovnjakov in laične javnosti, krepitev ozaveščenosti in znanja o duševnem zdravju ter odzivanju v primeru samomorilnega vedenja.

Document

V sklopu projekta E-znanje za duševno znanje s tem namenom razvijamo spletno orodje iŽiv, ki je namenjeno ozaveščanju o samomorilnem vedenju, prepoznavi ogroženih posameznikov, spoznavanju načinov ukrepanja, kadar je kdo v stiski ter razumevanju žalovanja po nenadni smrti. iŽiv je mlajši brat naše spletne platforme Živ? Živ!, od katere se razlikuje predvsem v načinu podajanja informacij: iŽiv ni statično spletišče, temveč aplikacija z izobraževalnimi posnetki in interaktivnimi vsebinami.

Preko teh želimo narediti načine razumevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja dostopne za vse – tako za različne strokovnjake (zdravstvene delavce, učitelje, policiste, socialne delavce in druge), ki pri svojem delu prihajate v stik s posamezniki v stiski kot tudi za vsakega izmed nas, da znamo ustrezno prepoznati in ukrepati, ko je naš družinski član, prijatelj, sodelovalec ali znnaec v stiski.

Specific Text Example

Splošne informacije:

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Psihopatologija in samomorilno vedenje mladih – vloga novih tehnologij pri pojavnosti stisk in nudenju pomoči

Nove tehnologije uporabniku nudijo zelo različne informacije, ki so lahko z vidika krepitve duševnega zdravja bolj ali manj ustrezne. Kadar so vsebine neprimerne ali neustrezne, so nove tehnologije lahko povezane z razvojem težav na področju duševnega zdravja. Nasprotno pa lahko v primeru ustreznih vsebin pomagajo posamezniku pri premagovanju težav v duševnem zdravju.

S projektom Vloga novih tehnologij želimo natančneje raziskati povezanost rabe interneta in pametnih telefonov z vidiki duševnega zdravja med mladimi, med katerimi so nove tehnologije še posebej priljubljene. V prvem delu bomo preučili vlogo družbenih medijev pri doživljanju stisk mladostnikov. V drugem delu se bomo posvetili znanju, stališčem in idejam mladih odraslih o preprečevanju samomora.  Spoznanja, pridobljena v tem projektu, bodo služila kot osnova razvoju sistemskih priporočil glede uporabe sodobnih tehnologij z namenom krepitve duševnega zdravja.

Splošne informacije:

Specific Text Example

Vrni se na začetek strani.

A (te) štekam?!? Novi pristopi k prepoznavi in preprečevanju samomorilnega vedenja in drugih dejavnikov tveganja na področju duševnega zdravja mladostnikov

Projekt je nadgradnja projekta A (se) štekaš?!?. V projektu A (te) štekam?!? bomo raziskali presejalne in ocenjevalne postopke ter načine obravnave ogroženih mladostnikov. Osredotočili se bomo na učinkovitost in pomanjkljivosti različnih oblik dela s ciljno populacijo ogroženih mladostnikov ter na podlagi zbranih podatkov oblikovali sistemska priporočila za delo z njimi. Namen raziskave je, s pomočjo prepoznavanja in aplikacije najučinkovitejših strategij in intervencij, izboljšanje duševnega zdravja mladostnikov ter preprečevanje samomorilnega vedenja.

Projekt izvajamo v sodelovanju s UKC Maribor in UPK Ljubljana.

Splošne informacije:

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Starostniki ranljivi za samomor: pristopi k zmanjšanju občutka osamljenosti in krepitvi duševnega zdravja

Pomemben napovednik samomorilnosti med starejšimi so duševne motnje, med pomembnejšimi psihološkimi dejavniki tveganja pa sta tudi socialna izolacija in osamljenost. Osamljenost je pomemben javnozdravstveni problem, saj napoveduje nizko kakovost življenja starejše populacije in pušča škodljive posledice na področju duševnega in telesnega zdravja. Poleg tega je osamljenost prepoznana kot posredni, kot tudi neposredni napovednik umrljivosti pri starostnikih. Gre torej za kompleksen pojav, ki izpostavlja potrebo po oblikovanju učinkovitih pristopov in intervencij za zmanjšanje osamljenosti pri starostnikih.

Osrednji namen raziskave je preučiti različne pristope k zmanjšanju socialne izolacije in osamljenosti starostnikov ter identificirati najučinkovitejše načine, s katerimi bi lahko preko zmanjšanja osamljenosti delovali preventivno na področju razvoja težav v duševnem zdravju, duševnih bolezni in samomorilnega vedenja.

Splošne informacije:

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Upravljanje z mejami med delom in zasebnim življenjem in izgorelost: Preučevanje povezovalnih mehanizmov in robnih pogojev

Stalna miselna osredotočenost na delo ter zabrisane meje med delom in zasebnim življenjem postajajo ena izmed glavnih značilnosti sodobnih delovnih okolij. V primeru neučinkovitega razmejevanja med delom in zasebnim življenjem si zaposleni ne odpočijejo povsem, imajo omejen čas za okrevanje in se zato z novimi delovnimi nalogami in stresnimi dogodki na delu spoprijemajo v slabšem psihofiziološkem stanju. Posledice oviranega okrevanja so lahko akutna (npr. negativni afekt, izčrpanost) ali kronična obremenjenost in slabše duševno zdravje (npr. izgorelost). Čeprav so omenjene povezave dokaj dobro raziskane, pa literatura ne daje odgovorov na nekatere ključne vidike. Pričujoči raziskovalni projekt sestavljajo tri raziskave z naprednimi raziskovalnimi načrti, ki bodo skupaj prispevale k razumevanju, zakaj zaposleni prepletajo vidike dela in zasebnega življenja in kakšni so učinki tega na njihovo blagostanje pri delu.

Splošne informacije:

  • financiranje: ARIS
  • trajanje:  1.11.2018 – 31.10.2022
  • vodilna organizacija: Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta
  • partnerske organizacije: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič
  • vodja projekta: prof. Sara Tement
  • vodja na UP IAM SCSR: prof. Vita Poštuvan
  • šifra projekta: J5-9449
  • spletna stran: Meje, Sicris

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Za zdravje mladih

Document

Za zdravje mladih je neformalna mreža, ki združuje glavne akterje v mladinskem sektorju in jih opremlja z informacijami, gradivi, usmeritvami in usposabljanji/izobraževanji na področju zdravja in zdravega življenjskega sloga otrok in mladostnikov.

V okviru projekta pripravljamo strokovne podlage o stanju na področju zdravja med otroci in mladostniki, izvajamo kakovostna usposabljanja za mladinske delavce, vpeljujemo programe promocije zdravja med več kot 2500 vključenimi mladimi in njihovimi starši. S programom pripravljamo različna izobraževalna orodja, ki bodo po koncu projekta omogočala nadgradnjo in nadaljevanje dela na tem področju.

V okviru mreže za Za zdravje mladih sodelujejo naslednje organizacije:

Bulleted List Example
  • Brez izgovora Slovenija
  • Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
  • Zveza tabornikov Slovenije
  • Zveza študentskih klubov Slovenije – ŠKIS
  • Mreža mladinskih centrov Slovenije – MaMa
  • Društvo študentov medicine Slovenije
  • Mladinsko združenje za preprečevanje zasvojenosti
  • Mladinsko združenje za gibanje in prehransko politiko
  • Univerza na Primorskem – Inštitut Andrej Marušič

Podpornik projekta je Mladinski svet Slovenije.
UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora v okviru projekta izvaja naslednje aktivnosti:

Bulleted List Example
  • Delavnice za mladostnike
  • Izobraževanja za mladinske delavce
  • Predavanja za starše
  • Predavanja in delavnice za prostovoljce

Splošne informacije:

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Moški – Slovenski moški ranljivi za samomorilno vedenje: duševno zdravje, kvaliteta življenja, socialna povezanost, iskanje pomoči.

V zadnjem desetletju opazimo v Sloveniji pozitivne premike v smeri upadanja samomorilnega količnika. Eden izmed razlogov za trend upadanja je tudi vedno boljše poznavanje dejavnikov tveganja in opozorilnih znakov samomorilnega vedenja. Žal pa število samomorov med moškimi upada počasneje kot med ženskami, hkrati pa je to področje slabo raziskano, saj o stiski težko spregovorimo. Prav zato smo oblikovali raziskovalni projekt Moški, s katerim želimo preučiti, kako moški doživljajo in izražajo stisko in bolje raziskati samomorilno vedenje moških.Program se osredotoča na moške v nekaterih izbranih ranljivih skupinah s povečanim tveganjem za samomor:

Bulleted List Example
  • moških s težavami v duševnem zdravju,
  • zaprtih oseb,
  • LGBTI posameznikov,
  • starostnikov.

Glavni cilj raziskave je preučiti značilnosti s samomorilnim vedenjem povezanih težav v povezavi z duševnim zdravjem, kvaliteto življenja, vrsto in količino medosebnih odnosov, dojemanjem stigme in iskanjem pomoči pri moških, zlasti v izbranih podskupinah. Na podlagi rezultatov bomo oblikovali intervencije namenjene posameznim ciljnim skupinam, glede na potrebe, ki jih bomo prepoznali tekom raziskovalnega dela programa, in te intervencije implementirali.

Splošne informacije:

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

PismeDuš – Pismenost o duševnem zdravju, destigmatizacija duševnih bolezni in iskanje pomoči v stiski med odraslimi prebivalci Slovenije

Za številne težave na področju duševnega zdravja obstajajo različni učinkoviti pristopi obravnave. Na žalost pa še vedno samo majhen delež ljudi s težavami v duševnem zdravju poišče in prejme ustrezno strokovno pomoč, medtem ko velik del duševnih stisk ostane neobravnavanih.

Osnovni namen raziskovalnega projekta PismeDuš je pridobitev natančnega, širokega in poglobljenega vpogleda v stanje glede pismenosti o duševnem zdravju in iskanja pomoči v primeru stiske med odraslimi prebivalci Slovenije.

Projekt predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje sodelovanje s strokovnimi službami, javnozdravstvenimi institucijami, gospodarskim sektorjem, itd. pri vpeljavi predlaganih intervencij. Prav tako bodo rezultati raziskave osnova za izboljšanje obstoječih intervencij za izboljšavo pismenosti  o duševnem zdravju ter za izboljšanje dejavnikov, ki vplivajo na iskanje pomoči v primeru duševne stiske.

Splošne informacije:

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Norveški finančni mehanizem

Cilji programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 so izboljšanje javnega zdravja, zmanjševanje neenakosti pri varovanju zdravja, enakost spolov in spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Program bo prispeval k doseganju opredeljenih ciljev z razvojem in preizkušanjem novih inovativnih pristopov, moodelov oziroma ukrepov, ki temeljijo na lokalnih partnerstvih med nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi in lokalnimi skupnostmi. Na nacionalni ravni pa se bo ta program osredotočil tudi na krepitev zmogljivosti udeleženih institucij in na usposabljanje javnih delavcev v sodelovanju z norveškimi partnerskimi institucijami.

V program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 so vključeni naslednji projekti:

Document Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.
Document

  • SUPER PSIHOLOG

Supervizirana praksa psihologov: Razvoj programa usposabljanja mentorjev in modela supervizirane prakse

Document

Psihološka dejavnost je usmerjena v krepitev duševnega zdravja. Enoletna supervizija na začetku kariere psihologa je ključna za kakovost psiholoških storitev, žal pa še ne poteka na vseh področjih, niti za to ni dovolj usposobljenih mentorjev. Cilj projekta je v sodelovanju z Norveškim psihološkim združenjem razviti celosten program usposabljanja mentorjev supervizirane prakse psihologov in preizkusiti model supervizirane prakse ter supervizije mentoriranja.

Na usposabljanju se mentorji učijo, katere kompetence mentoriranca razvijati ter kako vzpostaviti kvalitetno mentorsko okolje, nadgrajujejo pa tudi svojo usposobljenost na področju skrbi zase in krepitve duševnega zdravja mentoriranca in uporabnikov psiholoških storitev. Pridobljena znanja preizkušajo z vodenjem supervizirane prakse treh mentorirancev. V projekt vključujemo 25 mentorjev, 5 supervizorjev mentorjev, 75 psihologov začetnikov in 50 drugih psihologov, skupno 155 strokovnjakov.

Fotografije Modula 2, ki je potekav v aprilu najdete tukaj, fotografije junijskih predavanj v okviru Modula 3 tukaj, prav tako so na podstrani dosegljive druge fotografije projekta.

V okviru Slovenskega centra za raziskovanje samomora sodelujemo v projektu pri:

Bulleted List Example
  • razvoju in vodenju vsebin v okviru Modula 3,
  • vsebinskem supervizorskem delu z mentorji,
  • promocijskih aktivnostih projekta,
  • evalvaciji in diseminaciji programa.

Splošne informacije:

  • programsko področje: Pobude za javno zdravje
  • financiranje: Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014
  • trajanje: 5. 2. 2015 – 30. 4. 2016
  • vodilna institucija: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (vodja projekta: prof. dr. Anja Podlesek)
  • partnerske organizacije: Društvo psihologov Slovenije, Norveško psihološko združenje – Norsk Psykologforening, Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Inštitut za psihološko svetovalne razvojne projekte – ISA institut
  • vodja projekta: prof. dr. Anja Podlesek
  • koordinator projekta na SCSR: prof. Vita Poštuvan
  • Spletna stran: Super psiholog
Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.
Document

  • MOČ – Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom

Document


Projekt MOČ stremi k celovitejšemu pristopu na področju javnega duševnega zdravja preko uravnoteževanja dostopnosti strokovne pomoči, širjenja znanja strokovnjakom in nudenja strategij za učinkovitejše spoprijemanje s stresnimi situacijami. Aktivnosti se bodo odvijali v osrednje-slovenski, posavski, savinjski, gorenjski in koroški regiji.
Vse aktivnosti v sklopu projekta bodo za uporabnike brezplačne.

Projekt MOČ je v svojem splošnem cilju usmerjen na izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja, ožje gledano pa projekt zasleduje naslednje specifične cilje:

Bulleted List Example
  • povečati število strokovnjakov na primarnem zdravstvenem nivoju in izven njega, usposobljenih za prepoznavo duševnih stik in samomorilnega vedenja,
  • nadgraditi obstoječe svetovalnice za osebe v duševni stiski ter razviti svetovalnice v regijah, kjer jih še ni,
  • strokovnjakom na primarni zdravstveni ravni in izven njega ponuditi program krepitve lastnega duševnega zdravja (Program NARA – moč strokovnjakom skozi čuječnost).

Za dosego zgoraj omenjenih ciljev bodo organizirana usposabljanja strokovnjakov (zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci, policisti) za prepoznavo depresije in samomorilnega vedenja, razširjena bo mreža svetovalnic za pomoč ljudem v duševni stiski. Posebnost projekta bodo tudi delavnice Programa NARA, v katere se bodo lahko vključili strokovnjaki, ki se bodo udeležili izobraževanj. S Programom NARA lahko ti posamezniki pridobijo veščine za lažje soočanje s stresnimi situacijami, s katerimi se vsakodnevno soočajo tako v poklicnem kot zasebnem življenju.

V okviru Slovenskega centra za raziskovanje samomora sodelujemo v projektu pri:

Bulleted List Example

Vsebine projekta MOČ (in opis na tej spletni strani) so nastale s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino spletne strani je odgovoren izključno UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.

Splošne informacije:

  • programsko področje: Pobude za javno zdravje
  • financiranje: Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014
  • trajanje: 11.2.2015 – 30. 4. 2016
  • vodilna institucija: Nacionalni inštitut za javno zdravje
  • partnerske organizacije: OZARA Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja, Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje POSVET
  • vodja projekta: doc. dr. Saška Roškar (namestnica vodje: Nuša Konec Juričič)
  • koordinator projekta na SCSR: prof. Vita Poštuvan
  • spletna stran: MOČ
  • Publikacija o ključnih ugotovitvah projekta: MOČ – Znanje strokovnjakom, pomoč ljudem
Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

COST akcija 1302 – Psihiatrična oskrba dolgotrajnih forenzičnih bolnikov

Document

COST akcija IS 1302 predstavlja konzorcij strokovnjakov (klinikov in raziskovalcev) iz 19. evropskih držav z željo po boljšem razumevanju stanja, pravnih vidikov, značilnosti in potreb na področju forenzične psihiatrične oskrbe, s poudarkom na dolgotrajni psihiatrični oskrbi.

Sodelovanje želi zapolniti vrzel v znanju in primanjkuje mednarodnih sodelovanj.
V okviru projekta delujejo 3 delovne skupine, usmerjene v preučevanje različnih področij (dolgotrajne) forenzične psihiatrične oskrbe: (1) značilnosti (dolgotrajnih) forenzičnih psihiatričnih pacientov; (2) primeri dobrih praks v dolgotrajni forenzični psihiatrični oskrbi; (3) potrebe in kvaliteta življenja forenzičnih psihiatričnih pacientov.

V okviru UP IAM izvajamo aktivnosti tretje delovne skupine, njihov namen pa je podati predloge izboljšav za forenzične psihiatrične paciente, na podlagi njihovega doživljanja kvalitete življenja med hospitalizacijo. Mednarodna primerljivost bo pomembna za nas, saj smo Enoto za forenzično psihiatrijo v Sloveniji dobili šele leta 2012.

Splošne informacije:

  • trajanje: 2014 – 2017
  • partnerske organizacije: UKC Maribor
  • vodja delovne skupine 3: prof. Vita Poštuvan
  • članica delovne skupine 3: Janina Žiberna
  • spletna stran: COST 1302
Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.

Uvajanje novih intervencijskih pristopov za zmanjševanje samomorilnega vedenja v Sloveniji

Projekt se osredotoča na osebne izkušnje s samomorilnim vedenjem, uvajanje novih intervencijskih pristopov za ranljive skupine in izobraževanje pomembnih poklicnih skupin za preprečevanje samomorilnega vedenja. V osrednji projekt so vključeni naslednji projekti:

Document

Splošne informacije:

  • financiranje: ARIS
  • trajanje: 2010 – 2014
  • vodilna organizacija: UP IAM SCSR
  • partnerske organizacije: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
  • vodja: prof. Diego De Leo
  • koordinator: prof. Vita Poštuvan
  • šifra projekta: J5-3638
  • spletna stran: Intervencije, Sicris

    • Document

    • •

      Individualne izkušnje s samomorilnim vedenjem

    Specific Font Size Example

    V okviru projekta Uvajanje novih intervencijskih pristopov za zmanjševanje samomorilnega vedenja v Sloveniji izvajamo študijo Individualne izkušnje s samomorilnim vedenjem, kjer z drugačnim, kvalitativnim pristopom (ki je pogosto zapostavljen, četudi se njegov pomen zadnja leta ponovno odkriva) poskušamo samomor razumeti. Študija je na natečaju za Atlas.ti programske opreme, namenjene kvalitativni analizi podatkov, prejela mednarodno nagrado za najbolj inovativno ter koristno raziskavo v teku.

    Ta del raziskave predstavljata doktorska projekta s področja psihologije, ki z metodo poglobljenih intervjujev s posamezniki preučujeta vprašanje samomora z različnih perspektiv. V študijo so vključeni posamezniki z izkušnjo samomorilnih misli ali poskusa samomora ter posamezniki, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega.

    Document
    • •

      Spregovorimo o samomoru in medijih

    Document

    Leta 2010 smo v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja izdali smernice o odgovornem medijskem poročanju o samomoru v publikaciji SOS – Spregovorimo o samomoru in medijih. Poleg tega smo za novinarje in urednike različnih medijev vseh slovenskih regij pripravili in izvedli sklop delavnic o tej temi. Od izdaje smernic spremljamo poročanje o samomoru in novinarje in urednike opozarjamo na vpliv medijev na preprečevanje samomora.

    Document
    • •

      Izobraževanje policistov

    S slovensko policijo sodelujemo v izobraževanju policijskih zaupnikov in policistov na terenu o tveganju in ravnavnju v primeru samomorilnega vedenja.

    Specific Text Example
    Vrni se na začetek strani.

    SEYLE – Reševanje in opolnomočenje mladih življenj v Evropi

    Document

    Namen projekta je pridobiti podatke o duševnem zdravju in življenjskem slogu mladostnikov, identificirati dejavnike tveganja za duševne motnje pri mladih ter izboljšati ozaveščenost o duševnem zdravju med dijaki in osebami, ki so z njimi vsakodnevno v stiku (starši, učitelji, strokovni delavci na šoli). Projekt je podprlo tudi Ministrstvo za zdravje RS.

    Študija, ki je podprta s strani Evropske komisije, je skupno zajela več kot 13.000 učencev iz 12. držav. Pri nas je v študiji sodelovalo več kot 1.100 dijakov, 400 učiteljev in 20 strokovnjakov s področja duševnega zdravja. Načrt raziskovalnega projekta je za vse vključene države enak in je bil odobren s strani Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko.

    Splošne informacije:

    • financiranje: 7. okvirni program Evropske komisije (European Commission)
    • trajanje: 1. januar 2009 – 31. december 2011
    • vodilna organizacija: Karolinska Institutet, Sweden
    • partnerske organizacije: UMIT – Private University for Health Sciences, Medical Informatics and Technology, Austria; Estonian-Swedish Mental Health and Suicidology Institute, Estonia; Centre Hospitalier Régional Universitaire Nancy, France; Universitätsklinikum Heidelberg, Germany; Vadaskert Alapítvány a Gyermekek Lelki Egészségéért, Hungary; National Suicide Research Foundation, Ireland; Clalit Health Services, Israel; University of Molise, Italy; Iuliu Hațieganu University of Medicine and Pharmacy, Romania; University of Primorska, Slovenia; University of Oviedo, Spain
    • vodja projekta: prof. Danuta Wasserman
    • vodja v Sloveniji: prof. Vita Poštuvan
    • spletna stran: SEYLE

    Že objavljeni članki v okviru projekta:

    Bulleted List Example Specific Text Example
    Vrni se na začetek strani.

    WE STAY – Skupaj preprečujemo manjkanje od pouka

    Document

    Na pomen, ki ga ima preučevanje in preprečevanje izostajanja od pouka, kažejo raziskave, ki poročajo o povišanih tveganjih za npr. zlorabo alkohola, drog, prestopniško vedenje in opustitev šolanja. Mladostniki, ki pogosto neupravičeno izostajajo od pouka, so pogosteje izven nadzora odraslih oseb in ne prejemajo podpore s strani vrstnikov, kar lahko vodi v razvoj tveganih vedenj.

    V okviru projekta se v šestih evropskih državah nadaljujejo intervencije, ki so bile razvite v okviru projekta SEYLE (izobraževanje učiteljev, presejanje in identifikacija mladostnikov s povečanim tveganjem, delavnice za dijake in njihovo intenzivno informiranje o duševnem zdravju, informiranje staršev). Namen intervencij je krepitev duševnega zdravja mladostnikov preko preprečevanja odsotnosti od pouka v evropskih srednjih šolah.

    WE-STAY je projekt krepitve duševnega zdravja mladostnikov z naslednjimi cilji:

    Bulleted List Example
    • zbiranje epidemioloških podatkov o odsotnosti od pouka med mladostniki v Evropi;
    • izvedba intervencijskih programov za mladostnike v šolskem okolju s ciljem zmanjševanja odsotnosti od pouka in krepitve duševnega zdravja dijakov;
    • ovrednotenje rezultatov intervencij na podlagi multidisciplinarnega pristopa; ter
    • priprava priporočil o učinkovitih in kulturno prilagojenih modelih za preprečevanje odsotnosti od pouka in spodbujanje duševnega zdravja mladostnikov v Evropi.

    Splošne informacije:

    • sofinanciranje: 7. okvirni program evropske komisije (European Commission)
    • trajanje: 2010 – 2013
    • vodilna organizacija: Karolinska Institutet, Sweden
    • partnerske organizacije: Estonian-Swedish Mental Health and Suicidology Institute, Estonia; Centre Hospitalier Régional Universitaire Nancy, France; Universitätsklinikum Heidelberg, Germany; Vadaskert Alapítvány a Gyermekek Lelki Egészségéért, Hungary; Clalit Health Services, Israel; University of Molise, Italy; Iuliu Hațieganu University of Medicine and Pharmacy, Romania; University of Primorska, Slovenia; University of Oviedo, Spain
    • vodja projekta: prof. Danuta Wasserman
    • vodja v Sloveniji: prof. Vita Poštuvan
    • spletna stran: We STAY
    Specific Text Example
    Vrni se na začetek strani.

    OSPI – Optimizacija programov preprečevanja samomorov in njihova implementacija v Evropi

    Document

    Namen projekta je članicam Evropske unije zagotoviti na dokazih osnovane (angl.evidence based) programe preprečevanja samomorov ter pripraviti materiale, inštrumente in priporočila za izvedbo in evalvacijo takšnih intervencij.

    Splošne informacije:

    • financiranje: 7. okvirni program evropske komisije (European Commission)
    • trajanje: 1. oktober 2008 – 30. marec 2013
    • vodilna organizacija: Leipzig University, Nemčija
    • partnerske organizacije: Estonian-Swedish Mental Health and Suicidology Institute, Estonia; London School of Economics and Political Science, Združeno kraljestvo; KU Leuven, Belgija; Netherlands Institute of Mental Health and Addiction, Nizozemska; University of Stirling, Združeno kraljestvo; National suicide research foundation, Irska; Semmelweis University, Madžarska; Institut za varovanje zdravja RS, Slovenija; NOVA Medical School, NOVA University Lisbon, Portugalska; Univerza na Primorskem, Slovenija; GABO:MI Gesellschaft fur Ablauforganisation: Milliarium MBH& CO KG; Nemčija; Gesellschaft fuer Psychische Gesundheit – Pro Mente Tirol, Avstrija; Universitaetsklinikum Wuerzburg – Klinikum der Bayerischen Julius-Maximilians-Universitat, Nemčija
    • vodja projekta: prof. Ulrich Hegerl
    • koordinator projekta v Sloveniji: prof. Vita Poštuvan
    • spletna stran: OSPI

    Ospi

    Specific Text Example
    Vrni se na začetek strani.

    Žalovanje moških ob smrti bližnjega družinskega člana

    V raziskavi proučujemo razlike med spoloma v značilnostih procesa žalovanja polnoletnih moških in žensk v Sloveniji na kognitivni, čustveni, vedenjski, socialni in telesni ravni, ki jim je umrl bližnji družinski član (starš, partner, otrok) in sta od smrti minili ena do dve leti. Zanima nas, katerih spoprijemalnih strategij se žalujoči ob izgubi poslužujejo in kaj prepoznavajo kot pomoč, oziroma kakšne oblike pomoči si udeleženci raziskave želijo.

    Raziskav na področju žalovanja je bilo v Sloveniji izvedenih malo in z majhnim številom udeležencev, vanje so bile večinoma vključene ženske, odziv moških je bil namreč majhen. Posledično so tudi oblike strokovne pomoči prilagojene ženski populaciji in niso nujno ustrezne za moško populacijo, ki je pa tudi uporabnik strokovnih oblik pomoči v primeru bolj zapletene oblike žalovanja po smrti bližnje osebe. Zato bi bilo potrebno v Sloveniji izvesti večjo raziskavo o značilnostih žalovanja moških, da ugotovimo, kakšne oblike pomoči bi bile zanje najbolj primerne.

    Na osnovi rezultatov raziskave želimo podati značilnosti in posebnosti procesa žalovanja moških (v primerjavi z vzorcem žensk) in podati predloge za oblikovanje ustreznih strokovnih oblik programov zanje.

    Splošne informacije:

    • financiranje: ARIS
    • trajanje: 2011 – 2014
    • vodilna organizacija: Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
    • partnerske organizacije: Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič; Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik
    • vodja projekta: prof. Onja Grad (PKL)
    • vodja projekta na UP IAM SCSR: prof. Vita Poštuvan
    • šifra projekta: J3-4327
    • spletna stran: Žalovanje moških, Sicris

    Raziskava je potekala na Psihiatrični kliniki Ljubljana v sodelovanju s Kliniko Golnik in Inštitutom Andreja Marušiča, podprta pa je s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Raziskovalci smo strokovnjaki z izkušnjami na področju dela z ljudmi v duševni stiski.

    Specific Text Example
    Vrni se na začetek strani.

    Zadnji stik z zdravstvenim delavcem pred samomorom

    Projekt se osredotoča na raziskovanje samomora s pomočjo metode psihološke avtopsije (PA). Projekt bo pomembno prispeval k boljšemu razumevanju in preprečevanju tega kompleksnega fenomena. Osrednje raziskovalno vprašanje se dotika različnih strokovnih profilov zaposlenih v zdravstvu in njihovih veščin prepoznavanja samomorilnega vedenja. Prav zdravstveni delavci so namreč prvi v vrsti vratarjev sistema (t.i. gatekeeperji), ki lahko pomembno prispevajo k preprečevanju samomorilnosti. Dosedanje ugotovitve kažejo, da večina ljudi nekaj mesecev ali celo tednov pred samomorom obišče svojega zdravnika, vendar njihova samomorilna ogroženost pogosto ostane spregledana.

    Screenshot 2014-10-17 11.51.41

V projektu se zato želimo osredotočiti na izvajanje psiholoških avtopsij (PA) in preko te metode na prepoznavanje specifičnih dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki iz različnih razlogov ostanejo spregledani. Z identifikacijo slednjih bomo zapolnili pomembno vrzel na področju raziskovanja samomora v Sloveniji. Bolj podrobno je namen pričujoče raziskave preučiti, če in kako bi lahko zadnji obisk/i pri zdravstvenem delavcu prispeval/i k preprečevanju samomora.

Poleg omenjenega bo na podlagi pridobljenih podatkov z metodo PA mogoče primerjati značilnosti oseb, ki so storile samomor, iz različnih starostnih skupin in regij, s čimer bi lahko ocenili razlike in podobnosti v dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih povezanih s samomorom, med drugim tudi medicinske in psihiatrične diagnoze ter odzivnost na različne intervencije.

S pridobljenimi informacijami želimo razviti usmerjeni pristop, ki bi zdravstvenim delavcem omogočal bolj uspešno prepoznavanje in delo z bolniki z visokim tveganjem za samomor, saj raziskave kažejo, da je preventiva samomora na primarni zdravstveni ravni izjemnega pomena.

Pogovori in intervencije ob izgubi bližnjega zaradi nenadne smrti: o možnostih pogovora vas bodo v primeru nenadne smrti obvestile uradne službe (pri tem sodelujemo s slovensko policijo). Lahko pa se obrnete tudi na naše kontaktne podatke za več informacij.

Splošne informacije:

  • financiranje: ARIS
  • trajanje: 2011 – 2014
  • vodilna organizacija: Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič
  • partnerske organizacije: Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; Inštitut za varovanje zdravja RS
  • vodja projekta: prof. Diego De Leo
  • koordinator projekta: prof. Vita Poštuvan
  • šifra projekta: J3-4046
  • spletna stran: Zadnji stik, Sicris

Specific Text Example

Vrni se na začetek strani.

WHO/START

Od leta 2006 poteka WHO/START (Trendi samomora v ogroženih območjih – Suicide Trends in At-Risk Territories) študija v 22. državah po svetu. Študija vsebuje štiri komponente, in sicer (i) spremljanje trendov samomora in samomorilnega (tudi samopoškodovalnega) vedenja, (ii) kratko intervencijo za osebe, ki so poskušale narediti samomor, (iii) izvedba psiholoških avtopsij in (iv) spremljanje resnih samomorilnih poskusov.

Splošne informacije:

Specific Text Example
Vrni se na začetek strani.