Svetovni dan preprečevanja samomora

10. septembra obeležujemo na različne načine

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta leta 2002 razglasili 10. september za Svetovni dan preprečevanja samomora – dan, ko še bolj  aktivno pozivata javnost k preprečevanju samomora po vsem svetu ter ob tem izpostavljata krepitev varovalnih dejavnikov in vzbujanje upanja s ciljem odvrniti čim več ljudi od samomora.

Diego

Vodja Slovenskega centra za raziskovanje samomora, prof. De Leo, je pobudnik in ustanovitelj Svetovnega dneva za preprečevanje samomora.

 

En človek vsakih 40 sekund

Po ocenah IASP je kar 5 % svetovnega prebivalstva vsaj enkrat v življenju načrtovalo samomor, vsako leto pa za posledicami samomora umre 800.000 ljudi, oziroma en človek vsakih 40 sekund.

Številka na letni ravni presega število umrlih za posledicami umorov in vojn skupaj.

 

Stanje v Sloveniji

V Sloveniji se je leta 2013 v brezizhodni situaciji znašlo 361 moških in 87 žensk, v letu 2014 pa je zaradi samomora umrlo 325 moških in 63 žensk.

Količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev)  je znašal v letu 2014 18,81, kar je najnižji količnik nasploh od leta 1965 dalje.

Med leti 2010 in 2013 smo beležili rahlo naraščanje števila samomorov, kar je predvsem posledica večjega števila samomorov med moškimi, medtem ko smo leta 2014 ponovno zabeležili padec števila samomorov. Ta številka pa je tudi  precej nižja od tiste iz začetka prejšnjega desetletja, saj je samomorilni količnik upadel s 30 pod 20.količnik samomora

Glede večje ogroženosti še vedno izstopajo regije na vzhodu države, medtem ko so regije na zahodu države manj ogrožene.

»Razloge za upad samomorilnega količnika lahko najdemo v številnih preventivnih dejavnostih, predvsem pa dobrem sodelovanju med vsemi ključnimi deležniki. Preprečevanje samomora je namreč naloga, ki mora vključevati in povezovati več sektorjev in akterjev.«

Velik delež ljudi, ki umrejo zaradi samomora, trpi zaradi duševne bolezni. Zadnje ocene kažejo, da bodo posledice duševnih bolezni v naslednjih dveh desetletjih predstavljale kar 25 % celotnega  bremena bolezni v svetu, zaradi česar postajajo najpomembnejša kategorija obolenj (celo pomembnejša kot rak ali bolezni srca). Prav tako številni ljudje, ki trpijo za duševnimi boleznimi, sploh ne poiščejo ustrezne pomoči. Tudi zaradi stigme, s katero se soočajo posamezniki, ki so poskušali storiti samomor, in tudi svojci oseb, ki so naredili ali poskušali narediti samomor.

 

Aktivnosti ob 10. septembru

V Sloveniji vsako leto organiziramo več aktivnosti. Spremljajte nas in naše socialne medije za vsakoletne podrobnosti.

2016

Ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2016 ponovno sodelujemo v akciji Prekolesarimo svet, ki letos poteka pod geslom Povezanost. Pogovor. Skrb. 

2016_wspd_cycle_slovenian

2015

Ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2015 smo sodelovali v akciji Prekolesarimo svet za preprečevanje samomora, ki jepotekala pod geslom Ponudimo roko – rešimo življenje. Več najdete na posebni strani namenjeni dogodku in na Facebooku. Prav tako je v letu 2015 v okviru projekta MOČ potekala celostna nacionalna kampanja promocije duševnega zdravja.

2014

Ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2014 smo sodelovali v mednarodni akciji Prekolesarimo svet, v kateri smo samo v Sloveniji zbrali kar 39.760,97 km (in prispevali 20% celotne prekolesarjene kvote v bazo Mednarodne zveze za preprečevanje samomora). Na naši spletni strani smo v okviru projekta A (se) štekaš?!? izdali tudi literarno zbirko mladostnikov, ki so v svojih prispevkih spregovorili o stiski in premagovanju le te.

2013

Ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2013 smo skupaj z drugimi organizacijami pripravili več aktivnosti, med drugim smo izdali knjigo prof. Diega De Lea z naslovom Prelomnice, neobičajno popotovanje v globine samomora. V spomin na žrtve samomora je v Mariboru potekal dogodek Z močjo svetlobe premagajmo temo!  Objavili smo tudi sporočilo za medije.

2012

Ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2012 je bila v Kopru organizirana novinarska konferenca s predavanjem prof. Diega De Lea. V Ljubljani, Kopru, Mariboru in Celju je bilo postavljeno spominsko obeležje iz 437-ih parov hišnih copat za vse, ki so izgubili življenje zaradi samomora v letu 2011. Skupaj z drugimi organizaciji smo objavili tudi sporočilo za medije.

2011

Ob obeležitvi Svetovnega dne preprečevanja samomora 2011 smo v Ljubljani organizirali novinarsko konferenco. Aktivnosti so potekale pod sloganom Preprečevanje samomora v večkulturnih družbah.

2010

Ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2010 so štiri organizacije s področja duševnega zdravja v sodelovanju s slovensko novinarsko stroko pripravile publikacijo Preprečevanje samomora – Strokovne smernice za odgovorno novinarsko poročanje, ki je bila predstavljena na dogodku Podoba samomora v javnosti v Cankarjevem domu.

2009

Ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2009 smo ob 20h zvečer na svojih oknih prižgali svečke v podporo preprečevanju samomorov, v spomin tistim, ki so umrli zaradi samomora, in kot upanje za njihove svojce.

 

Svečka v podporo, spomin in kot upanje

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora vsako leto poziva, da ljudje na Svetovni dan preprečevanja samomora na svojem oknu prižgejo svečko ob 20. uri po lokalnem času. Gre za gesto v podporo preprečevanju samomora ter v spomin tistim, ki so umrli zaradi samomora ter kot upanje za njihove  svojce.

light a candle - slovenian

 

Stigma

Pomembna ovira pri preprečevanju samomora je stigmatizacija tega področja. Tudi pomanjkanje dostopa do ustrezne oskrbe je eden od številnih dejavnikov, ki še povečujejo stigmo, povezano z duševnimi motnjami ter samomorilnim razmišljanjem in vedenjem. Tovrsten tip stigme, ki je globoko zakoreninjen v večini družb, se lahko pojavi zaradi različnih razlogov. Eden od vzrokov za stigmatizacijo je preprosto pomanjkanje znanja oziroma nevednost. S takšnim tipom stigme se lahko neposredno spopademo z zagotavljanjem izobraževalnih programov, ki so namenjeni izbranim družbenim podskupinam (glede na starost, izobrazbo, versko pripadnost …).

Namen programov je povečati ozaveščenost javnosti o značilnostih in zdravljenju ljudi z duševnimi boleznimi in samomorilnim vedenjem ter o pomoči, ki je na voljo posameznikom s težavami.

Vendar znanje ne zadošča v boju proti stigmatizaciji.

Negativni odnos do posameznikov z duševnimi boleznimi in samomorilnim razmišljanjem je pogost v mnogih okoljih. Celo številni  zdravstveni strokovnjaki se ne počutijo dobro, kadar se ukvarjajo z osebami, ki trpijo za duševnimi boleznimi ali samomorilnimi težnjami ter imajo pogosto odklonilno stališče o bolnikih. Prav to lahko ogrozi zagotavljanje optimalne nege in pomoči ljudem v stiski. Spreminjanje predsodkov zahteva dolgotrajno prizadevanje za spremembo temeljnih kulturnih vrednot ter prizadevanje za spremembo norm zdravstvene stroke.

Stigma je tudi osnovni motiv za diskriminacijo – neprimerne ali nezakonite omejitve svoboščin posameznikov z duševnimi boleznimi ali samomorilnim vedenjem. Takšne omejitve se lahko pojavijo na osebni, skupnostni ali institucionalni ravni. Skrajni primer je kriminalizacija samomorilnega vedenja, ki je še zmeraj prisotno v mnogih državah.

Diskriminacija lahko preprečuje ali odvrača ljudi, ki trpijo za duševnimi boleznimi in samomorilnim razmišljanjem ali vedenjem, da zahtevajo strokovno pomoč ter se vrnejo v normalne družbene vloge po zdravljenju.

Kriminalizacija samomorilnega vedenja pa lahko tudi močno odvrača posameznike, ki so v stiski, da bi poiskali nujno potrebno pomoč, ne da bi jih ob tem obsojali ali kaznovali. Večina strahov odpade, ko posameznik začuti prednosti strokovne pomoči, ki se nanašajo na reševanje aktualnih problemov in na izboljšanje komunikacije z bližnjimi.

 

Če ste v stiski

Ob obeležitvi Svetovnega dne preprečevanja samomora poudarjamo, kako pomembno se je o tej temi odkrito pogovarjati.

Če ob tem prepoznate svojo stisko ali stisko vašega bližnjega, ne oklevajte in poiščite pomoč.

Vire najdete na povezavi SOS. Pomagajo vam lahko tudi naši članki Razmišljam o samomoru, Kako prepoznati samomorilno vedenje, o žalovanju ali o Odgovornem novinarskem poročanju o samomoru.

Značke: , , ,