Razumevanje kompleksnega prepreta dejavnikov tveganja

Razumevanje samomorilnega vedenja ni enostavno. Čeprav včasih na prvi pogled deluje, kot da je za samomor kriv en vzrok, je v ozadju dejavnikov tveganja navadno vedno več in med seboj se kompleksno prepletajo. Ponazoritev tega lahko najdete na povezavi.

Pri mladostnikih je tveganje za samomorilno vedenje v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami najnižje, vendar samomor predstavlja zanje drugi najpogostejši vzrok umrljivosti. 

To je zelo ranljiva skupina, kjer je razmišljanja o samomorilnem vedenju več kot navadno predvidevajo starši.

Pri njih je preplet dejavnikov še toliko bolj kompleksen, saj naj vplivajo tudi razvojni dejavniki, kot so zorenje možgan, hormonske spremembe, pritiski vrstnikov itd.

Posnemanje – vpliv medijev in objav na družabnih omrežjih

V letu 2017 je bila prvič predvajana Netflixova serija 13 razlogov zakaj, ki temelji na knjižni uspešnici (ki je – verjetno neposrečeno – tudi pri nas dodana med priporočeno literaturo za branje v osnovnih šolah). Avtorji serije so sicer ob izidu zagotavljali, da si želijo nasloviti in spregovoriti o težkih temah. Epidemiološki podatki pa so pokazali, da se je v ZDA v času izida in predvajanja serije, število samomorov v najnižji starostni skupini povečalo za skoraj 30 %. Več o tem smo napisali tukaj.

Mladostniki, še posebej pa otroci (osnovnošolci) so namreč zelo podvrženi posnemanju samomorilnega vedenja. Vsako naslavljanje te teme – pa četudi se zdi dobronameren novinarski članek, objava znanega zvezdnika na Instagramu ali razpravljanje skupine staršev na Facebooku, večajo učinek posnemanja.

Posnemanju so podvrženi tudi odrasli in sicer predvsem tisti, ki se identificirajo z zgodbami, o katerih se poroča. Zato je odgovorno medijsko poročanje o samomoru ključen gradnik preventive. Več o tem tukaj.

V zadnjem letu (2022) smo v Sloveniji imeli nekaj primerov samomorilnega vedenja med osnovnošolci. Žal ne moremo izključiti, da ta kluster (gruča) samomorov, ki smo mu priča, ni nepovezan z medijsko odmevnostjo teh primerov. Otroci oz. njihove situacije so si med seboj namreč podobni. Hkrati pa so vsi ti primeri prišli v medije, postali so spletni hit in se (je) o njih veliko govori(lo). To je zelo pomemben dejavnik tveganja za posnemanje.

Če bi se vzdržali poročanju o teh primerih, bi morda lahko zamejili plaz primerov. Želimo torej, da ljudje razumejo, kaj se lahko zgodi zaradi razglabljanja, četudi so nameni ob tem navadno dobronamerni.

Pri preprečevanju samomora imamo težko nalogo: želimo si naslavljati osebne stiske, zato da temo destigmatiziramo, vendar moramo hkrati paziti, da samomora z aktivnostmi ne promoviramo.

Namesto razglabljanja najdite skupen čas za druge

Medosebna teorija samomorilnega vedenja pravi, da posameznik umre zaradi samomora, ko si to želi in ima zmožnost samomor izpeljati. Želja po smrti se razvije, ko imamo občutek, da smo drugim v breme in ko imamo občutek odtujenosti v medosebnih odnosih (torej se ne počutimo z drugimi intimno, trdno povezani). Več o tej teoriji je napisano tukaj.

Namesto razglabljanja o primerih vas zato vabimo, da z vašimi bližnjimi, še posebej pa otroki in mladostniki, najdete skupen čas, se povežete in jim date občutek, da vam njihove stiske niso v breme.

Več informacij

Kako prepoznati samomorilno vedenje pri drugem je zapisano tukaj in v videoposnetkih prikazano tukaj, kako lahko pomagate sebi je opisano tukaj.

Več informacij o tem, kako se pogovarjati z nekom v stiski najdete zapisano tukaj in v videoposnetkih prikazano tukaj.

Informacije o virih pomoči so na voljo tukaj.

Podpora za šole (in starše) po samomoru in preventivne delavnice za šole so opisane tukaj.

Več o žalovanju tukaj.

Priporočila za odgovorno medijsko poročanje so tukaj.

Aktualni epidemiološki podatki in trendi so podrobneje predstavljeni ob zadnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora.