Asist. Nina Krohne, MSc (psih.)

Nina Krohne je zaključila dodiplomski študij Biopsihologije na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT). Izobraževanje je nadaljevala na Univerzi v Maastrichtu (Maastricht University) na Nizozemskem, kjer je s pohvalo (Cum Laude) zaključila magistrski program Psihologije, specializacija Zdravstvena in socialna psihologija. Nina se je skupini raziskovalcev UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora kot raziskovalka pridružila junija 2019. Z oktobrom 2019 pa je v skupini nastopila kot mlada raziskovalka pod mentorstvom vodje raziskovalnega centra, prof. dr. Diegom De Leom ter namestnice vodje centra, izr. prof. dr. Vite Poštuvan.

Trenutno delo

Na UP IAM Slovenskem centru za raziskovanje samomora sodeluje pri izvajanju aktualnih mednarodnih in nacionalnih raziskovalno-intervencijskih projektov s področja duševnega zdravja in samomorilnega vedenja. Aktivno je vključena v projekt E-znanje za duševno zdravje, ki ga izvajala kot vsebinska vodja v času odsotnosti namestnice vodje, izr. prof. dr. Vite Poštuvan in v okviru katerega skupaj s sodelavkami UP IAM SCSR, Oddelkom za informacijske znanosti in tehnologije UP FAMNIT ter Nacionalnim inštutom za javno zdravje (NIJZ) razvija spletno psihoedukativno orodje iŽiv za razvoj kompetenc na področju prepoznavanja in reševanja stisk pri drugih. Prav tako je bila kot vsebinska vodja (v času odsotnosti izr. prof. dr. Vite Poštuvan) sodelovala pri projektu PismeDuš, v okviru katerega je v sodelovanju s preostalimi raziskovalkami UP IAM SCSR pripravljala analizo pregleda stanja pismenosti o duševnem zdravju med odraslimi prebivalci Slovenije ter sodelovala pri diseminaciji rezultatov projekta, ki je potekala v obliki predavanj in znanstvenih člankov.  V času epidemije bolezni covid-19 je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Društvom psihologov Slovenije ter Filozofsko fakuleteto Univerze v Ljubljani kot sovodja sodelovala pri obširni raziskavi o oceni potreb po psihosocialni podpori v času drugega vala epidemije. Rezultati raziskave predstavljajo dobro izhodišče načrtovanja psiholoških intervencij za različne tarčne skupine, preko medijev in drugih kanalov pa so bili predstavljeni tako znanstveni, strokovni in laični javnosti kot tudi odločevalcem politik. Nina se aktivno vključuje tudi v ostale projekte centra; A (se) štekaš?!? in A (te) štekam?!? ter sodeluje pri organizaciji mednarodne znanstvene konference iz suicidologije Triple I ter pri organizaciji in promociji dogodkov povezanih z obeležitvijo svetovnega dneva preprečevanja samomora.

Kot mlada raziskovalka je z oktobrom 2019 pričela z doktorskim študijem psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer Aplikativne psihološke študije. Študij je nadaljevala na doktorskem programu Suicidologija in duševno zdravje na UP FAMNIT. V okviru svoje doktorske naloge se ukvarja s preučevanjem samomorilnega vedenja in rezilientnosti med ženskami z izkušnjo intimno-partnerskega nasilja.

Je članica Oddelka za psihologijo UP FAMNIT, v okviru katerega je vključena v izvajanje študijskih programov Biopsihologija in Uporabna psihologija. Kot asistentka sodeluje pri predmetih Biopsihologija ter Javnozdravstvene intervencije.

Poleg raziskovalnega in pedagoškega dela, Nina sodeluje pri izvedbi na čuječnosti utemeljene kognitivne terapije v okviru Programa NARA, saj je učiteljica čuječnosti v izobraževanju. Zaključila je tudi prvo stopnjo vedensko-kognitivne terapije ter v sodelovanju z drugimi psihologinjami Oddelka za psihologijo UP FAMNIT nudi psihološko podporo študentom in zaposlenim v stiski.

Pretekle izkušnje

V času šolanja na dodiplomskem študiju Biopsihologije je kot prostovoljka sodelovala z Društvom za nenasilno komunikacijo v Kopru, v okviru katerega je opravljala indvidualna srečanja z otrokom z izkušnjo nasilja.

Tekom študija je razvila interes na področju čuječnosti ter pripravila diplomsko nalogo na temo Psihološki in nevrobiološki vidiki čuječnosti.

V okviru magistrskega študija je opravljala pripravištvo v raziskovanju na Univerzi v Maastrichtu, kjer je pod mentorstvom kliničnega psihologa in terapevta na čuječnosti utemeljene terapije sprejemanja in predanosti, dr. Roya Thewissena, izvajala eksperimentalno študijo s področja čuječnosti in kronične bolečine. Na podlagi izvedene študije je pripravila magistrsko nalogo, v kateri se je med drugim poglobila v filozofijo kontekstualnega funkcionalizma in Teorijo relacijskih okvirjev.

Po zaključenem magistrskem študiju se je zaposlila v nevladni organizaciji Družinski inštitut Zaupanje v Sevnici, kjer je kot strokovna sodelavka izvajala projekt Rast(išče) sreče, namenjen sistematskemu delu z ranljivimi otroki in mladostniki v Posavju. Sodelovala je tudi v programu Večgeneracijski center, namenjen vključevanju posameznikov, ki tvegajo socialno vključenost. Velik del zaposlitve je namenila individualnemu delu z otroki in mladostnikimi s težavami na kognitivnem oziroma čustvenem področju. V okviru svoje zaposlitve je izvajala projekt Približajmo znanost mladim, v okviru katerega je v skupini mladih, pod mentorstvom družinskega terapevta Damijana Ganca, pripravila kvalitativno osnovano raziskavo na temo retrospektivnega pogleda mladih na prehodu v odraslost na njihove izkušnje s starši v času mladostništva.