Dobro prepoznati in oceniti resnost samomorilnega vedenja je izziv tako pri odraslih kot mladostnikih. Samomor je namreč zelo kompleksen fenomen, veliko ključnih informacij pa nam povedo spremembe pri posamezniku.

Mladi in samomorilno vedenje

Staršem, prijateljem in strokovnjakom je ocenjevanje samomorilne ogroženosti pri mladostnikih še posebej težko, saj se otroci in mladostniki ves čas spreminjajo. Ker je spreminjanje del normalnega razvoja, je težko ločiti, kdaj gre za običajne navade mladih, kdaj pa je situacija resna.

Mladostniki v tem obdobju vzpostavljajo vedenjske vzorce in sprejemajo življenjske odločitve, ki vplivajo tako na njihovo trenutno zdravje kot zdravje in vedenje v prihodnosti. Pogosto se srečujejo s težavami, ki jih zaradi različnih razlogov težko obvladujejo. Zato predstavljajo rizično skupino za razvoj duševnih motenj in samomorilnega vedenja.

Zaradi sramu in neugodnih občutij mladi pogosto občutke stiske zadržijo zase, ne spregovorijo, ne iščejo pomoči.

Če mladostnik v taki situaciji ne prepozna, da bi bilo dobro poiskati pomoč odraslega, se stiska lahko poveča. Pri tem lahko mladostnik občuti, da situacije ne obvladuje več, se odtuji od svoje socialne mreže, itd. – vse to pa lahko vodi v proces samomorilnega vedenja. Lahko pa tak mladostnik stisko pokaže tudi na drugačne, nefunkcionalne načine, kot so npr. agresivno vedenje, zloraba drog in alkohola, vandalizem, pretirana uporaba računalniških iger ali drugih spletnih medijev.

Kako lahko prepoznamo hude stiske, si lahko preberete tukaj.

Nov projekt in načini ukrepanja

V letu 2018 pričenjamo projekt A (te) štekam?!? – Novi pristopi k prepoznavi in preprečevanju samomorilnega vedenja in drugih dejavnikov tveganja na področju duševnega zdravja mladostnikov. Namen raziskave je izboljšanje duševnega zdravja mladostnikov ter preprečevanje samomorilnega vedenja s pomočjo prepoznavanja in uporabe naučinkovitejših strategij in intervencij.

S projektom raziskujemo presejalne in ocenjevalne postopke ter načine obravnave ogroženih mladostnikov. Osredotočamo se na učinkovitost in pomanjkljivosti različnih oblik dela z ogroženimi mladostniki. Ko bomo zbrali dovolj podatkov, bomo skušali oblikovati sistemska priporočila za delo z njimi.

Zgodnje odkrivanje mladostnikov v stiski je pomembno, saj s tem lahko zmanjšamo verjetnost za razvoj tveganih vedenj oz. pravočasno ukrepamo, kadar so se ta že pojavila.

Za odkrivanje ranljivih mladostnikov potrebujemo učinkovite pristope, ki temeljijo na osebnem stiku in za izvedbo katerih moramo imeti na voljo dovolj časa.

Projekt zajema štiri dele

Presejanje

Presejanje predstavlja preiskovanje ljudi za zgodnje odkrivanje bolezni in hitro ukrepanje, z namenom, da bi imeli bolezen pod nadzorom.

Postopek presejanja si predstavljamo kot sito, preko katerega identificiramo tiste ljudi, ki imajo več dejavnikov tveganja.

Presejanje na področju duševnega zdravja mladostnikov poteka v sodelovanju s šolskim sistemom. Na izbranih osnovnih in srednjih šolah vključeni mladostniki rešijo kratek sklop vprašalnikov, na podlagi katerih prepoznamo tiste s povišanim tveganjem za samomorilno vedenje oz. za težave na področju duševnega zdravja oz. nezdravega vedenja.

Preventivne delavnice

V okviru presejanja na šolah izvedemo tudi delavnice za krepitev duševnega zdravja. Udeležijo se jih vsi učenci in dijaki, ki so se odločili za sodelovanje v programu, ne glede na njihov rezultat presejanja.

V delavnicah govorimo na splošno o duševnem zdravju, težavah, ki se na tem področju pojavljajo in kako jih lahko rešimo. Delavnice temeljijo na konceptu preprečevanja in imajo dokazano učinkovit preventivni učinek.

Klinično ocenjevanje

Nekateri mladostniki so skozi proces presejanja, pogovora s šolsko svetovalno službo, izbranim zdravnikom splošne medicine ali preko lastne prepoznave težav in v sodelovanju s starši napoteni na obravnavo v specializirane enote. To pomeni, da potrebujejo nekaj dodatne strokovne pomoči, da bodo lažje kos situacijam.

Znotraj zdravstva sta ogranizaciji, ki sodelujeta v našem projektu, Enota za otroško in mladostniško psihiatrijo, Klinika za pediatrijo, UKC Maribor in Enota za adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

V okviru projekta takšnim mladostnikom nudimo posebne pogovore, ki si jih lahko predstavljate kot dodatne preiskave.

Projekt omogoča mladostniku, da ga preko vključenosti v individualne pogovore (klinične intervjuje) za ocenjevanje samomorilne ogroženosti oz. duševnega zdravja, boljše razumemo. Usposobljeni strokovnjaki si namreč vzamejo dodaten čas, da se z mladostnikom pogovorijo. Sodelujoči mladostnik pa poleg tega reši še nekaj vprašalnikov.

Naše izkušnje kažejo, da mladostniki individualne pogovore z neodvisno osebo dobro sprejemajo, saj se jim lahko strokovnjak zares posveti.

Več časa, poglobljen postopek in invividualni pristop strokovnjaka z mladostnikom pripomore k boljši obravnavi.

V projektu lahko sodelujejo tako ambulantno kot hospitalno obravnavani mladostniki.

Celoten postopek je namenjen učinkovitejši obravnavi mladostnika. Po šestih mesecih od prvega srečanja mladostnike prosimo za ponovno sodelovanje, kjer ocenimo učinkovitost posameznih pristopov obravnave.

Podpora strokovnjakov pri obravnavi samomorilno ogroženih mladostnikov

Del učinkovite obravnave ogroženih oseb je tudi skrb za strokovnjake, ki nudijo podporo ranljivim posameznikom. Naša študija SEYLE je pokazala, da bo njihovo delo bolj učinkovito in usmerjeno v podporo drugim, če se bodo sami boljše počutili oz. bodo imeli boljše pogoje dela.

Zato v projektu namenjano posebno pozornost strokovnjakom za duševno zdravje mladostnikov. To so med drugim pedopsihiatri, (klinični) psihologi, psihoterapevti, pa tudi medicinske sestre, ki delajo na oddelkih s takšno populacijo, socialni delavci, … Tisti, ki imajo vsaj eno izkušnjo strokovne obravnave samomorilno ogroženega mladostnika, lahko svoje izkušnje podelijo preko vprašalnikov in poglobljenih intervjujev.

Več o tem delu je na voljo na povezavi.

Oblikovanje strokovnih smernic in sistemskih priporočil

Ključni del študije je, da oblikujemo strokovne smernice in priporočila za obravnavo samomorilno ogroženih mladostnikov. Na ta način si prizadevamo zmanjšati količnik smrti zaradi samomora med mladostniki pri nas.

Projekt je nadgradnja projekta A (se) štekaš?!?, ki je financiran s strani MZ in kjer z neposrednimi delavnicami za mladostnike, predavanji za učitelje, starše in intervencijami za strokovne službe in šole pomagamo pri preprečevanju samomorilnega vedenja in ukrepanju po primeru samomora oz. samomorilnega vedenja na šolah.

Projekt se izvaja v okviru Univerze na primorskem, Inštituta Andrej Marušič, Slovenskega centra za raziskovanje samomora. Vodja projekta je prof. Diego De Leo, koordinatorka projekta pa Vita Poštuvan. V projektni skupini sodelujejo še ostali zaposleni na centru.

Projekt izvajamo v sodelovanju s UKC Maribor in UPK Ljubljana.

Projekt je sofinanciran s strani ARRS s številko J3-9434.