Članek je namenjen mladim, ki se soočajo s stresom in anksioznostjo. Ker gre za univerzalne težave, ki niso vezane samo na to starostno skupino, je članek dobro izhodišče tudi za starejše generacije s podobnimi težavami.

Ogrožajoči in neprijetni dogodki v naši okolici ali zahteve iz okolja, za katere imamo občutek, da jim nismo kos, lahko v nas sprožijo stanje napetosti, ki ga imenujemo stres.

Poznamo pozitiven in negativen stres. Viri pozitivnega stresa so stvari, ki se jih veselimo in v njih uživamo (npr. spoznavanje novih prijateljev, prvi zmenek, športna aktivnost ali zabava). Negativni stres pa izvira iz stvari, ki so neprijetne ali grozeče (npr. razočaranje zaradi izgubljene priložnosti, prevelika zaskrbljenost zaradi izgleda ali oblačil, izključenost iz družbe ali ustrahovanje nasilnežev).

Stres ni samo slab. Določena stopnja stresa je celo potrebna in koristna, saj nas motivira za učenje ali delo.

Težava pa se pojavi, kadar sprožilci in vzdrževalci stresa (npr. preobremenjenost v šoli, hud prepir, selitev, govor v javnosti, nesreča, smrt, ločitev, rojstvo) vztrajajo daljše obdobje, se pogosto pojavljajo ali imajo zelo velik vpliv na nas. Prevelika količina stresa je dolgoročno škodljiva.

Stresne situacije

Stres se kaže na različne načine in vpliva na naše misli, čustva, vedenje in telo. V stresnih situacijah se nam pogosto pojavijo misli kot so: »tega ne morem obvladati«, »kar se dogaja, je grozno«, »slabo se počutim«, »preveč je vsega«, »dosti imam«, vedemo se brezvoljno, smo neorganizirani, jokavi, lahko imamo težave s spanjem, pomanjkanje apetita ali se s hrano skušamo tolažiti.

Tudi nekateri telesni znaki se lahko izrazijo kot odgovor na stres, npr. potne in mrzle dlani, pospešen utrip srca, glavobol, splošno slabo počutje, napetost v mišicah, težave z dihanjem ali utrujenost. Stres pa se odrazi tudi skozi čustva potrtosti, napetosti, jeze, razdražljivosti in prepirljivosti. Simptomi predstavljajo odziv našega telesa na neznano nevarnost.

Ob nevarnosti se v krvni obtok sprosti hormon adrenalin, ki omogoča odziv na nevarno situacijo in telo pripravi na boj, beg ali otrplost.

V preteklosti je bil to prilagojeni odziv telesa na grozečo nevarnost. Čeprav se je danes vrsta nevarnosti spremenila, je reakcija ostala podobna. Zato reakcije velikokrat lahko predstavljajo prej oviro kot pomoč pri spoprijemanju s stresno situacijo.

Spoprijemanje s stresnimi situacijami

Pomembno je, da se znamo na stres primerno odzvati in tudi učinkovito sproščati. S stresnimi situacijami se lahko spoprimemo na različne bolj ali manj učinkovite načine. Manj zreli načini obvladovanja stresa prinašajo le trenutno sprostitev in olajšanje, problema pa ne rešijo ali ga celo povečajo (npr. skrbi odrinemo z gledanjem televizije, igranjem računalniških iger, uživanjem alkohola in/ali drog, s prenajedanjem ali stradanjem).

Učinkoviteje lahko stres obvladamo s smiselno organizacijo aktivnosti in počitka, skrbjo za zdravo prehrano in telesno aktivnostjo, spreminjanjem načina razmišljanja o težavah in z učenjem različnih tehnik sproščanja.

Anksioznost

Anksioznost je psihološko in fiziološko stanje tesnobe, treme, napetosti, živčnosti, strahu ali zaskrbljenosti, ki ga sestavljajo telesne, vedenjske, miselne in čustvene spremembe. Anksioznost je naraven odziv na stresor, ki je lahko realen ali namišljen oz. subjektiven. Anksioznost kot odziv lahko pomaga posamezniku, da se spopade s stresorjem. Kadar anksioznost postane pretirana, se lahko razvije v anksiozno motnjo.

Misli, ki se pojavljajo pri osebah z anksiozno motnjo so lahko podobne mislim oseb, ki te motnje nimajo. Vendar so pri osebah z anksiozno motnjo te misli zelo pogoste in v veliki meri vplivajo na posameznikov vsakdan. Take misli so:

»V nevarnosti sem.«, »Kaj če ne bom mogel/a dihati?«, »Kaj če omedlim?«, »Srce mi bo zastalo. Zadušil/a se bom.«, »Kaj si bodo drugi mislili o meni?«, »Ali me zapušča razum?«, »Sem duševni bolnik?«.

Te misli pa spremljajo tudi čustva napetosti, ko je posameznik ves čas na preži, zaskrbljenosti za prihodnost, razočaranosti nad seboj in lastnim življenjem in tesnobe, ki se lahko stopnjuje do panike in groze. Kadar je tesnoba zelo huda in dolgotrajna pa se lahko kaže tudi v obupu.

Anksioznost se kaže tudi v številnih telesnih simptomih. Kot posledica adrenalina, ki se ob tesnobi sprošča, se pospeši utrip srca, oseba otežena diha, se poti, ima razširjene zenice, napetost v mišicah, glavobol, otrplost, pojavi se utrujenost in mravljinci po telesu. Te telesne reakcije posameznika zelo prestrašijo, saj si jih praviloma napačno razlaga kot nekaj hudega, kot nevarno bolezen, kar tesnobo še poveča.

Vse našteto pa vpliva tudi na to, kako se bo oseba vedla. Pri osebah z anksiozno motnjo se pogosto pojavi nespečnost in nočne more, jok, ki se pojavi spontano, pogosto tudi večkrat na dan, izogibanje okoliščinam, krajem, ljudem. Pojavi se tudi varovalno vedenje, ko ima oseba ob sebi ves čas telefon, pomirjevala, izdelan varovalni načrt ipd., opuščanje aktivnosti, ki so osebi prej predstavljale zadovoljstvo, in umikanje v samoto.

Pomoč osebam z anksiozno motnjo

Napačno je prepričanje, da je anksioznost posledica človekove šibkosti in da bi jo z močno željo ter voljo lahko premagali. Anksiozne osebe ne morejo prisiliti samih sebe, da bi se počutili bolje. Kljub temu, da se zavedajo nesmiselnosti svojih strahov, se jih ne morejo znebiti. Pomoč je zelo pomembna. Motnja lahko ogrožene ljudi ovira v življenju, zato je pomembno da jih spodbudimo in ji pomagamo, da poiščejo pomoč strokovnjaka (osebnega zdravnika, psihologa, psihiatra).