Mladostniki iz ločenih družin imajo lahko več težav na različnih področjih – duševno zdravje, akademsko in socialno področje, zloraba drog. Za nekatere se negativne posledice ločitve med staršema nadaljujejo celo v odraslost.

Najpogosteje so negativni vplivi ločitve staršev prisotni okoli obdobja razveze, vendar si večina družin opomore od tega stresa. Kljub temu znatno število mladostnikov še nekaj let po razvezi staršev občuti negativne učinke ločitve, v primerjavi z mladostniki, katerih starši se niso ločili. Še posebno se ta razlika kaže na področju dosežkov, samopodobe, depresije in tveganega vedenja.

Mladostništvo in ločitev staršev

Adolescenca oz. mladostništvo je že samo po sebi vihravo obdobje, polno sprememb, ki jih mladostnik morda še ne razume povsem. Ločitev staršev lahko predstavlja težjo preizkušnjo za odraščajočega mladostnika.

V literaturi so navedene različne značilnosti mladostnikov, katerih starša se ločujeta oz. sta ločena. Pomembno je, da se zavedamo nekaterih dejavnikov in procesov, ki se kot posledica ločitve staršev mogoče pojavljajo pri mladostniku.

Otroci ločenih staršev so lahko slabše učinkoviti pri reševanju težav v primerjavi z otroci, katerih starši so poročeni oz. živijo v izven zakonski skupnosti. To je razlika, ki je ne smemo zanemariti. Samoučinkovitost je namreč pomemben vidik prilagajanja na akademskem področju in tudi vidik uspešnih medosebnih odnosov.

Ločitev staršev največkrat ni hiter in nenaden dogodek. Navadno je to odločitev, ki je sprejeta po neuspešnem reševanju konfliktov med staršema. Konflikti pa so lahko v času do ločitve postali že stalnica v družinski komunikaciji.

Posledica stalno prisotnih konfliktov je pri mladostnikih največkrat zapiranje vase in zadrževanje bolečine ob prepirih staršev. Posledično se pri mladostnikih, katerih starša sta ločena, pogosteje pojavlja anksiozna motnja ali depresivna motnja, kar oteži prehod iz mladostništva v odraslost.

Svet se podira pod mojimi nogami

Pri samomoru ne moremo govoriti o enem vzroku, saj gre za splet okoliščin. V ta splet okoliščin lahko ločitev, kot tudi konflikti med starši in mladostniki doprinesejo svoj del.

Študij o povezanosti med samomorilnim vedenjem mladostnikov ločenih staršev ni veliko. Avtorji ugotavljajo, da lahko ločitev staršev deluje kot eden izmed dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje. Lahko je tudi pomemben napovedni dejavnik samomorilnih namer in poskusov samomora.

Mladostniki v ločenih družinah lahko začnejo verjeti, da so vir problemov v družini, na ta način pripišejo krivdo za konflikte sebi ter se posledično počutijo krive, zavrnjene in neljubljene. Mladostniki, ki se niso sposobni spoprijeti s čustveno bolečino, lahko verjamejo, da je samomor način razrešitve nastalega problema.

Pomembno je prepoznati otroke in mladostnike, ki so v veliki stiski zaradi ločitve staršev in spremljajočih negativnih posledic. Starši naj bodo pozorni na čustva svojega otroka in mladostnika ves čas, v primeru ločitve pa še toliko bolj.

Izguba enega izmed staršev

Najtišji in najbolj boleč vidik ločitve staršev je zaznana izguba enega od staršev (običajno gre za očeta). Za veliko otrok je ta izguba zelo resnična, kajti veliko očetov čez čas zmanjša kontakt z otroki, pogosto zaradi nadaljujočega se konflikta z bivšimi partnericami.

Narava odnosa med otrokom in staršem, ki sledi ločitvi, je pomembna za otrokovo prilagajanje po ločitvi.

Manj vzkipljivi otroci in mladostniki se lažje prilagodijo družinskim spremembam, ki jih s sabo prinese ločitev. Za otroke z bolj vzkipljivim temperamentom pa je značilno slabše spoprijemanje s težavami in večji vpliv stresa. Potrebno je poudariti, da je vedenje staršev pred ločitvijo tisti dejavnik, ki prav tako izoblikuje osebnostni razvoj otroka in lahko vpliva na otrokovo spoprijemanje z ločitvijo.

Starš ima novega partnerja

Ponovna poroka matere ali očeta z drugim partnerjem prinese nov spekter odnosov v družino. Tako deklice kot dečki lahko imajo, predvsem v prvih dveh letih po ponovni poroki, težave pri prilaganju. Kasneje se navadno odnosi uravnajo in postanejo manj uporniški.

Kako naprej?

Čeprav ločitev povečuje tveganje za težave na različnih področjih, veliko otrok in mladostnikov, ki doživijo ločitev staršev, ni izpostavljena pomembnejšim prilagoditvenim težavam.

K temu pripomore občutljivost staršev na otrokovo čustveno dogajanje, vpetost otroka v postopek ločitve, odgovori na njegova številna vprašanja kaj, kako in zakaj ter poskus urediti ločitev s čim manj konflikti. Družini je tako omogočen lažji prehod v novo obliko družinskega življenja.

Starši naj razmislijo, kako s svojimi vedenji vplivajo na otroka že pred ločitvijo, v postopku ločitve pa naj ne pozabijo na svojega otroka.