Izsledki številnih raziskav kažejo, da lahko način, kako mediji poročajo o samomoru, povečuje tveganje za posnemanje samomorilnega vedenja in samomora. Z namenom, da bi zmanjšali tveganje posnemovalnega vedenja, so številne organizacije po svetu oblikovale smernice za odgovorno novinarsko poročanje o samomoru in samopoškodovalnem vedenju (v slovenščini so smernice izdane v publikaciji Spregovorimo o samomoru in medijih). Ker pa je v času izjemnih razmer odgovorno poročanje o samomoru še toliko bolj pomembno, smo pripravili dodatna priporočila, ki usmerjajo poročanje o samomoru v času pandemije COVID-19.

Odgovorno novinarsko poročanje o samomoru, ki temelji na razumevanju, upoštevanju in spoštovanju omenjenih smernic, je v času, ko se svet sooča s COVID-19 pandemijo in intenzivnim poročanjem o izjemnih zdravstvenih razmerah, še bolj pomembno kot kadarkoli prej. Zato je ključno, da je novinarsko poročanje natančno, nesenzacionalistično ter temelječe na dejstvih. Še posebej to velja za poročanje o vsebinah, ki so povezane s samomorom. V nadaljevanju so zato navedene usmeritve, ki dopolnjujejo obstoječe smernice za poročanje o samomoru in katerih specifični cilj je usmerjati poročanje o samomoru v času pandemije.

Poročanje o konkretnem primeru samomora

Med pandemijo COVID-19 je javnost obširno obveščena o številu smrti zaradi te bolezni, medtem ko o smrtih, ki so posledica drugih vzrokov, mediji trenutno večinoma ne poročajo. V primeru smrti zaradi samomora med pandemijo COVID-19 je zato pomembno, da novinar presodi, ali je o smrti potrebno poročati, ali je zgodba vredna objave. Če se odloči za objavo, je priporočljivo slediti smernicam za odgovorno poročanje o samomoru.

• Priporočilo: Prispevek o samomoru naj bo natančen, usmerjen v preventivo in opremljen s klicnimi številkami za klic v stiski. Poudari naj tudi, da je v večini primerov samomor mogoče preprečiti.

• Priporočilo: Navajanju domnev o razlogih za samomor se je priporočljivo izogibati. Namesto tega naj bodo v prispevek smiselno vključene vse informacije, ki so bile zbrane med raziskovanjem ozadja samomora in ki poudarjajo kompleksnost dejanja. Informacije o povezanosti konkretnega primera samomora s pandemijo naj bodo zato navedene le, če jih potrjujejo neizpodbitni dokazi o neposredni povezanosti med pandemijo in samomorom.

• Priporočilo: Raziskave kažejo, da lahko zgodbe o okrevanju, upanju in zgodbe ljudi, ki so premagali težave, pomagajo zmanjšati tveganje za posnemanje samomorilnega vedenja. To priporočilo velja tudi za primere zgodb o okrevanju po bolezni COVID-19, zato naj se, kjer je to mogoče, objavijo pozitivne zgodbe o okrevanju po bolezni.

Poročanje o samomoru kot o javnozdravstvenem problemu

Samomor je pomemben javnozdravstveni problem, zato ima lahko ustrezno poročanje o samomoru preventivne učinke. Kljub vsemu pa je med pandemijo potrebna večja previdnost pri tem, kako posredovati prispevek o samomoru v času, ko je v središču pozornosti svetovne javnosti drug, ravno tako pomemben, javnozdravstveni problem.

• Priporočilo: Pomembno je, da prispevek javnost informira o problematiki samomora in da je le-ta predstavljena celostno. V pomoč pri tem so lahko strokovnjaki s področja preprečevanja samomora.

• Priporočilo: Zelo pomembno je, da se javnost informira o tem, da je samomor večplasten problem in posledica bioloških, psiholoških, okoljskih in družbenih dejavnikov.

• Priporočilo: V prispevku je smiselno navesti izsledke aktualnih raziskav, programov in pristopov s področja preprečevanja samomora.

Poročanje o povezanosti med samomorom in pandemijo

Samomor je vedno zapleten dogodek, povezan z različnimi znanimi in neznanimi dejavniki. Domneve, posplošitve ali nakazovanje povezanosti samomora s trenutno pandemijo lahko zato pretirano poenostavljajo razumevanje samomora, pri bolnikih s COVID-19 pa lahko to poveča verjetnost za samomorilno vedenje. Dejstva o povezanosti samomorilnega vedenja in pandemije je zato potrebno prikazati uravnoteženo, še posebej, ker obstaja zelo malo podatkov o povezanosti med samomorom in pandemijo. Kljub temu pa je smiselno poročati o nekaterih vidikih povezanosti med samomorilnim vedenjem in trenutno pandemijo. V novinarski prispevek je npr. smiselno vključiti informacije, kako pandemija COVID-19 vpliva na ljudi v duševni stiski, na ljudi, ki so preživeli travmo, ali na tiste s težavami na področju duševnega zdravja.

• Priporočilo: Pri navajanju informacij, ki se nanašajo na osamljenost in povezanost le-te s samomorilnim vedenjem, je potrebna previdnost. Medtem ko lahko v nekaterih primerih omejenost socialnih stikov vodi v doživljanje osamljenosti, pa temu ni vedno tako in zato tudi ne vodi nujno v povečanje psihiatričnih simptomov ali samomor.

• Priporočilo: V prispevku je smiselno navajati izzive, s katerimi se zaradi distanciranja od bližnjih, strokovnjakov s področja (duševnega) zdravja in ostalih ljudi ter omejenega dostopa do različnih oblik podpore soočajo osebe s težavami na področju duševnega zdravja.

• Priporočilo: Pri poročanju o podatkih, pridobljenih med trenutno pandemijo, je potrebna previdnost. Priporočljivo je ločiti trenutne in pretekle statistike ter s tem podatke postaviti v ustrezni okvir. Prav tako se je smiselno izogniti primerjavi letnih statistik s podatki o samomoru med predhodnimi pandemijami, saj na voljo ni dovolj podatkov.

• Priporočilo: Pri navajanju letnih podatkov o samomoru, pridobljenih v času pandemije, je potrebna previdnost. Dodatna previdnost je potrebna, če so ti podatki vezani na specifične populacije.

Navajanje kontaktov za pomoč v stiski

Vse smernice odgovornega poročanja o samomoru poudarjajo pomen vključevanja lokalnih ali nacionalnih številk za klice v stiski, ki so v času izrednih razmer še toliko bolj pomembne (seznam slednjih najdete pod besedilom).

• Priporočilo: V prispevku je priporočljivo navesti telefonske številke za klic v stiski ali krizne linije, ki nemoteno delujejo tudi v trenutnih razmerah.

• Priporočilo: Pomembno je, da se v prispevek vključi spletna mesta z verodostojnimi informacijami in preventivnimi vsebinami, namenjenimi javnosti.

• Priporočilo: V času pandemije so ljudem na lokalni ali nacionalni ravni na voljo različni viri pomoči s področja (duševnega) zdravja. Te je skupaj z morebitnimi spremenjenimi načini delovanja v trenutnih razmerah (omejen dostop, spremenjen delovni čas …) priporočljivo vključiti v novinarski prispevek.

Poročanje o samomorih, povezanih s hospitalizacijo

Trenutna pandemija polni bolnišnice po vsem svetu, kar predstavlja izziv tudi pri sprejemu nujnih psihiatričnih primerov. Novinarski prispevek o zmanjšanem dostopu do oskrbe bi zato lahko vplival na povečanje tesnobe, panike in strahu pri osebah, ki jo potrebujejo.

• Priporočilo: Priporočljivo je navajati informacije o možnostih in dostopu do zdravstvene oskrbe za tiste, ki potrebujejo psihiatrično pomoč.

• Priporočilo: Posebej je dobrodošlo, da prispevek vključuje natančne usmeritve glede načina pridobivanja bolnišnične oskrbe ali hospitalizacije za osebe, ki to potrebujejo.

Koristni kontakti

Klicni center za informacije o koronavirusu (vsak dan od 8.00 do 20.00): 080 1404

Telefon za psihološko podporo (delovniki od 16.00 do 24.00 in vikendi od 14.00 do 24.00): 041 443 443

Seznam telefonskih številk za psihosocialno pomoč.

Seznam telefonskih številk za brezplačne razbremenilne pogovore.

Uporabni viri

Informacije, vezane na COVID-19.

Informacije in navodila, vezana na pandemijo COVID-19.

Nasveti za lažje prilagajanje na spremembe.

Viri in gradiva za samopomoč.

Viri pomoči in različne izobraževalne vsebine, povezane s spremembami v času pandemije COVID-19.

Priporočila so rezultat sodelovanja organizacij, ki se ukvarjamo s preučevanjem in preprečevanjem samomorilnega vedenja. Povzeta so po Reporting on suicide during the COVID-19 pandemic (Daniel Reidenberg in Thomas Niederkrotenthaler, IASPs Special Interest Group).