Kdaj se policisti srečajo s samomorom? V vseh primerih smrti, ki bi lahko bile posledice kaznivih dejanj, na kraj pridejo policisti. Tako je v vseh primerih, ko gre za samomor. S samomorom se tako lahko sreča vsak policist, zlasti pa policisti, ki opravljajo splošne naloge, kriminalistični tehniki in kriminalisti. Glede na to, da se običajno kariera policista prične z delom na policijski postaji na splošnih nalogah, se s samomorom prej kot slej sreča večina policistov. Lahko se zgodi, da se policist sreča s samomorom le nekajkrat v karieri, ali pa se to dogaja pogosto.

Raziskava IAM je pokazala, da policisti v večini primerov samomora pridejo na kraj dogodka šele, ko jih pokličejo svojci, ki umrlo osebo običajno najdejo prvi. Sicer vzroka smrti ne sporočajo, ker je ugotovljen šele na podlagi kriminalistične oziroma sodno medicinske preiskave.

Spoprijemanje s stresom ob obravnavi samomora

Smrt je zmeraj stresni dogodek. Ob smrti človeka se namreč soočimo tudi s svojo ranljivostjo in minljivostjo. Od povezanosti z umrlo osebo, od načina, kako je umrla, od prizora trupla, od posameznikove naravnanosti, izkušenj, stališč in osebnostnih značilnosti je odvisno, kako hud bo odziv na ta stres. Posebno obremenilni so prizori hudih samopoškodb ob samomoru, samomori bližnjih oseb in sodelavcev, samomori otrok, mladostnikov in prisotnost ob samomoru.

Tragične smrti otrok sodijo med najhujše stresne dogodke za vse poklice, ki se ukvarjajo z interventnim zagotavljanjem pomoči – policiste, reševalce, gasilce.

Kako se bo posameznik soočil s stresom po samomoru, sploh če mu je izpostavljen pogosto, je odvisno tudi od njegovih veščin obvladovanja stresa, podpornega okolja in dela na sebi.

Posledice obremenitev lahko vodijo do izgorelosti, zlasti, če je človek hudim stresnim dogodkom pogosto izpostavljen ali se na neustrezen način sooča z njimi. Neprijetna čustva, ki se nabirajo v osebi ali jih oseba potiska na stran lahko vodijo v otopelost, predstavljajo tveganje za razvoj anksioznih motenj (panični napadi, generalizirana anksioznost), depresivnih motenj, odvisnosti od alkohola ali telesnih težav, ki so dejansko psihološkega izvora. Zato je potrebno vsakemu čustvenemu pretresu, ki je povezan z obravnavanjem pretresljivega dogodka, nameniti pozornost. Če je le možno, se je potrebno z zaupno osebo pogovoriti o samem dogodku in doživljanju le-tega.

V primerih, ko je stres hujši in je stiska že kmalu po dogodku večja, je potrebno opraviti razbremenilen razgovor s strokovnjakom s področja duševnega zdravja.

Pomembno se je pogovoriti o svojem čustvenem doživljanju, telesnih odzivih, mislih, morebitnih težavah v funkcioniranju in o načinih samopomoči ali iskanju nadaljnje strokovne pomoči.

Interventna pomoč za policiste

V policiji imajo zato organizirano 24-urno psihološko interventno pomoč, kjer se lahko policisti anonimno pogovorijo s psihologom. Lahko se obrnejo tudi na policijskega zaupnika. Zaupnik je policist kolega z izkušnjami s hudimi stresnimi dogodki in je strokovno usposobljen za zagotavljanje čustvene podpore kolegom v stiski. Ob dogodkih, kjer je udeleženih več policistov, se izvaja debriefing, ki je v naprej strukturirana oblika zaupnega razbremenilnega skupinskega razgovora samo za udeležene v dogodku.

Seveda pa mora posameznik biti pripravljen se obrniti po pomoč ali jo sprejeti. Kar ni zmeraj enostavno in samoumevno. Včasih je potrebno nekaj časa, da se prizadeta oseba umiri.

Raziskave kažejo, da je razbremenilni pogovor najbolj učinkovit, če se izvede čim prej: takoj ali/in v nekaj dneh po dogodku.

Velja pa, da lahko v veliki meri že v naprej sami poskrbimo za boljšo odpornost na stres. To so skrb za telesno dejavnost, prehrano, zdrav življenjski slog brez razvad kemičnega stresa (alkohol, droge, velike količine kofeina in sladkorja), dovolj počitka, konjički v katerih uživamo, se sprostimo, potrjujemo, prakticiranje sprostitvenih tehnik (meditacija, čuječnost), skrb za dobre medosebne odnose doma in v službi, pripravljenost za pogovor in sprotno reševanje problemov, razbremenjevanje manjših stisk idr. Mnoge od teh dejavnosti ne dvigujejo le odpornosti na stres in večajo zadovoljstva, ampak jih bo posameznik v stiski lahko učinkovito uporabil kot načine obvladovanja stresa.