Svetovni dan duševnega zdravja že od leta 1992 na pobudo Svetovne zveze za duševno zdravje (WFMH) vsakega 10. oktobra opozarja na pomen duševnega zdravja.

Letošnja osrednja tema “Duševno zdravje in starostniki” poudarja daljšanje pričakovane življenjske dobe v mnogih državah ter želi spodbuditi vlade in organizacije po vsem svetu, da usmerijo pozornost na duševne zdravstvene težave, ki jih doživljajo starostniki in da razmislijo o njihovih potrebah.

Svetovno prebivalstvo še nikoli ni bilo tako staro, kot je sedaj.

Trenutno namreč živi na svetu več kot 800 milijonov ljudi, starih 60 let ali več, do leta 2050 pa naj bi se ta številka že približala dvema milijardama.

Trendi v Sloveniji

Število starostnikov se povečuje tudi v Sloveniji. Leta 2010 je bilo po podatkih Statističnega urada v Sloveniji kar 17 odstotkov prebivalcev, starih nad 65 let. Skoraj dva odstotka je starejših od 85 let. O pospešeni rasti priča tudi podatek, da se je število starejših od 65 let v obdobju med leti 2000 in 2010 povečalo za 22 odstotkov, število starejših od 80 let pa kar za 81 odstotkov.

Z zdravstvenega vidika veljajo starostniki za ranljivo skupino s posebnimi potrebami, za katero je značilna večja obolevnost. Večina starostnikov ima tako eno ali več kroničnih bolezni, s katero živijo več let, kar pogosto vodi v težave z duševnim zdravjem in k večjemu tveganju za umrljivost. Resne ovire pri uživanju polnega in aktivnega življenja starostnikom povzročajo tudi osamljenost, izolacija, demenca in depresija. Depresijo po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) zdravniki diagnosticirali pri okoli 10 odstotkih prebivalcev, starih od 55 do 64 let.

Svetovni podatki kažejo, da naj bi približno 20 odstotkov starih nad 55 let imelo eno od duševnih bolezni. V Sloveniji zadnje ocene o razširjenosti duševnih simptomov in motenj iz ankete o Zdravju in vedenjskem slogu iz leta 2012 kažejo, da so o višjem deležu depresije poročale ženske in osebe z nižjo izobrazbo. Precej večji delež vprašanih, starih od 55 do 64 let je poročal o depresivnih simptomih v zadnjem mesecu (ne gre za diagnozo depresije), in sicer 20 odstotkov, kar je približno pet odstotkov več, kot jih je poročalo leta 2008, ko je bilo takšnih 15 odstotkov. Antidepresive pa je v tej starostni skupini jemalo le približno šest odstotkov vprašanih,« je ob letošnjem Svetovnem dnevu duševnega zdravja pojasnila dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ.

Starostniki in duševno zdravje

Starostniki žal zelo neradi poiščejo pomoč zaradi težav v duševnem zdravju. »V Sloveniji ljudje nad 65 let na primarni ravni zdravstvenega sistema najpogosteje poiščejo pomoč zaradi demence, sledijo jim depresije, anksiozne motnje in motnje spanja. Na sekundarni ravni so prav tako najpogostejši vzrok za obisk demence in ostale organske duševne motnje, sledijo jim depresije, shizofrenija in ostale psihoze. Natančnega podatke o razširjenosti demence v Sloveniji sicer nimamo, vendar če predpostavljamo, da pri nas ni bistvene razlike v prevalenci demence, si lahko pomagamo s podatkih tujih raziskav. Po ocenah naj bi bilo tako v Sloveniji približno 30.000 bolnikov z demenco, glede na predvidene trende pa se bo njihovo število v desetih letih povečalo za 40 odstotkov,» je še dodala Klanščkova in opozorila, da duševne motnje prizadenejo človeka podobno kot druge bolezni. Ker so pomemben dejavnik tveganja, bi morale biti deležne enake pozornosti kot druge bolezni.

Stigmatizacija

Starostniki z duševno motnjo so še dodatno stigmatizirani, pri tem pa so še zlasti izpostavljene ženske, ki imajo nižje dohodke. Napačna so prepričanja, da so nekatere duševne motnje pričakovan del staranja in da ne potrebujejo obravnave. Ker so takšna stališča prisotna tudi med strokovnimi delavci, lahko pride do negativnega strokovnega odnosa do starejših z duševno motnjo.

Pomembnost socialnih stikov

Številni ljudje sicer vzdržujejo stopnjo aktivnosti kljub staranju ter ostajajo dlje časa zaposleni, vendar, ko se enkrat le upokojijo, se precej težje vključujejo v družbo. Osmišljevanje bivanja takrat pogosto ohranjajo s konjički, vero, prostovoljnim delom, izobraževanjem ter nudenjem podpore družinskim članom (vnuki, otroci ali življenjski partnerji).

Socialni stiki so prepoznani kot pozitiven dejavnik pri spodbujanju dobrega počutja starostnikov.

Vključevanje v osmišljene aktivnosti, osebni odnosi in dobro telesno zdravje so ključni dejavniki za dobro počutje v starejših letih življenja. Seveda je varovalni dejavnik tudi višji socialno-ekonomski status, ki posameznika ščiti pred finančnimi stresorji in mu omogoča kakovostno življenje ter boljšo zdravstveno oskrbo. Prav tako pa tudi socialna podpora, če je prisotna v pravi meri in na ustrezen način, ključno prispeva k blaženju dejavnikov tveganja.

Delavnice čuječnosti

V letu 2013 smo v sodelovanju z Centrom dnevnih aktivnosti Fužine Ljubljana v okviru Progama NARA – obladovanje stresa in depresije skozi čuječnost izvedli tri skupine 8-tedenskih delavnic za starejše. Izkazalo se je, da je program zelo primeren za to populacijo, saj se je izboljšalo razpoloženje vključenih.

Program NARA bi morala spoznati pred 40 leti, saj bi si tako prihranila veliko hudega. Zelo mi je pomagal, da lahko sebe boljše sprejemam in da se ne osredotočam le na slabo v starosti. (V., 77 let)