Starostniki ranljivi za samomor

Categories: Ostalo

Pristopi k zmanjšanju občutka osamlejnosti in krepitvi duševnega zdravja

Starostniki predstavljajo populacijo s povečanim tveganjem za samomor, med pomembnejšimi psihološkimi dejavniki tveganja pri starostniki pa sta socialna izolacija in osamljenost. 

Osamljenost je pomemben javnozdravstveni problem, saj napoveduje nizko kakovost življenja starejše populacije, poleg tega pa je prepoznana tudi kot napovednik umrljivosti pri starostnikih. 

Gre torej za kompleksen pojav, ki izpostavlja potrebo po oblikovanju učinkovitih pristopov in intervencij za zmanjšanje osamljenosti pri starostnikih.

Osrednji namen projekta je preučiti področje osameljenosti in samomorilnega vedenja pri starostnikih, identificirati različne pristope k zmanjšanju socialne izolacije in osamljenosti starostnikov ter identificirati najučinkovitejše načine, s katerimi bi lahko preko zmanjšanja osamljenosti delovali preventivno na področju razvoja težav v duševnem zdravju, duševnih bolezni in samomorilnega vedenja.

Opis delov projekta

V projektu se bomo osredotočili na preučevanje ene od najranljivejših skupin za razvoj težav v duševnem zdravju in razvoj samomorilnega vedenja – starostnike. Ob tem se bomo še posebej osredotočili na področje osamljenosti starostnikov. 

Projekt bo razdeljen na 4 osrednje vsebinske sklope, pri čemer bosta prva dva usmerjena v raziskovanje področja osamljenosti in pristopov, ki zmanjšujejo osamljenost med starostniki, še posebej z vidika učinkovitosti pristopov za izboljšanje duševnega zdravja in preventivo samomorilnega vedenja. 

Druga dva skopa pa bosta usmerjena v oblikovanje intervencij in aplikacijo le teh v praksi, pri čemer bomo izhajali iz spoznanj pridobljenih v raziskovalnem delu projekta.

Kvantitativna raziskava

V kvantitativno raziskavo bomo zajeli 100 starostnikov starejših od 65 let, ki bivajo v domovih starejših občanov, v različnih regijah po Sloveniji, in 100 starostnikov starejših od 65 let, ki bivajo doma.

Udeleženci v kvantitativni raziskavi bodo izpolnili baterijo vprašalnikov, v kateri jih bomo spraševali po demografskih podatkih udeležencev, psiholoških značilnostih posameznika, ter skušali preveriti duševno zdravje udeležencev, oceniti tveganje za samomor in pridobiti samooceno osamljenosti starostnikov, vključenih v raziskavo. Zanimala pa nas bo tudi vključenost posameznikov v različne aktivnosti, ter ocena učinkovitosti tovrstnih intervencij pri zmanjševanju občutka osamljenosti in izboljšanju duševnega zdravja.

Kvalitativna raziskava

V kvalitativni del raziskav bomo vključili 25 starostnikov starejših od 65 let, s katerimi bomo izvedli poglobljene pogovore v obliki fokusnih skupine in po potrebi tudi individualnih pol-strukturiranih intervjujev.

Pogovori bodo potekali na temo z osamljenostjo povezanega duševnega zdravja in na temo pristopov k zmanjšanju občutka osamljenosti. 

Še posebej se bomo osredotočili na subjektivni pogled posameznikov na obstoječe pristope k zmanjšanju osamljenosti in njihove potrebe in predloge za izboljšanje učinkovitosti zastavljenih intervencij.

Oblikovanje intervencije

Na podlagi ugotovitev in informacij zbranih v kvantitativnem in kvalitativnem delu raziskave bomo oblikovali intervencijo  za zmanjšanje občutka osamljenosti, pri čemer bomo izhajali iz raziskovalnih rezultatov in teoretskih izhodišč, z namenom oblikovanja visoko učinkovite intervencije tako pri zmanjševanju občutka osamljenosti kot tudi  pri krepitvi duševnega zdravja in posledično tudi preventive na področju samomorilnega vedenja. 

Pilotna izvedba intervencije

V zadnjem sklopu projekta bomo oblikovano intervencijo pilotno izvedli v vsaj dveh manjših skupinah udeležencev oziroma v primeru oblikovanja individualnih intervencij z vsaj 10 udeleženci. Izvedene intervencije bomo tudi pilotno evalvirali na način, da bomo merili neposredne učinke na zmanjšanje osamljenosti in izboljšanje duševnega zdravja z aplikacijo vprašalnikov .

Podatki o projektu