Študije kažejo, da nekateri okoljski dejavniki v otroštvu pomembno vplivajo na samomorilno ogroženost posameznika tudi precej kasneje v odraslosti. Otroci, ki so bili v otroštvu izpostavljeni travmatičnim izkušnjam navadno pogosteje doživljajo samomorilne misli in so bolj ogroženi za poskus samomora. Za pojav samomorilnih misli so pomembni tudi medosebni dejavniki, kot sta občutek, da smo drugim v breme ter občutek odtujenosti v medosebnih odnosih – z  družinskimi člani, prijatelji ter drugimi pomembnimi osebami. Poleg dejavnikov tveganja, pa izkušnje v otroštvu, na primer opora družinskih članov in spodbudno družbeno okolje, lahko predstavljajo tudi zaščitni dejavnik pri pojavu samomorilnih misli.

Vir fotografije: http://www.babysitting.academy

O raziskavi

Namen raziskave je pridobiti več informacij o tem, kako se povezujejo določene izkušnje v otroštvu z morebitnimi samomorilnimi mislimi v odraslosti. S poznavanjem dejavnikov tveganja in zaščitnih dejavnikov lahko izboljšamo prepoznavanje ogroženih posameznikov in s tem preventivno dejavnost na področju preprečevanja samomora.

Kdo lahko sodeluje v raziskavi?

K sodelovanju so vabljene vse polnoletne osebe, ki so pripravljene rešiti anonimni spletni vprašalnik.

Povezava do vprašalnika

V raziskavi sodelujete tako, da izpolnite spletni vprašalnik, ki je na voljo tukaj.

Potek raziskave

Vprašalnik vključuje več krajših lestvic, ki poizvedujejo o vaših zgodnjih izkušnjah, o počutju, navadah, zdravju, socialni podpori ter o morebitni izkušnji s samomorilnimi mislimi ali poskusom samomora. Čas reševanja je približno 15 minut. Reševanje vprašalnika je popolnoma anonimno.

Raziskava poteka v okviru magistrske študije Lare Pirc, pod mentorstvom dr. Vite Poštuvan.