Psihopatologija in samomorilno vedenje

Obdobje mladostništva pred mladostnika postavlja različne zahteve po prilagajanju, ki so povezane s telesnimi, čustvenimi, socialnimi in drugimi spremembami. Te so lahko videne kot izziv na poti k odraščanju, lahko pa predstavljajo vir stiske.

Za mladostnike so značilne različne razvojne značilnosti, zaradi katerih so lahko nekoliko bolj ranljivi za razvoj težav v duševnem zdravju. Z razvojem ali poslabšanjem težav na področju duševnega zdravja pa so poleg omenjenega lahko povezani tudi novi mediji. Slednje je še posebej pomembno v zadnjem času, ko so novi mediji dnevno prisotni v življenju posameznika, izjemnega pomena pa so ravno med mladimi. Kljub temu novi mediji niso nujno povezani le z razvojem ali poslabšanjem težav v duševnem zdravju.

Kadar vsebine na novih medijih informirajo o problemu duševnega zdravja in nudijo informacije o pomoči, ki je na voljo, lahko pomagajo posamezniku pri premagovanju težav v duševnem zdravju.

Mladostniki v obdobju mladostništva vzpostavljajo dolgoročne vedenjske vzorce in sprejemajo življenjske odločitve, ki vplivajo tako na njihovo aktualno zdravje kot zdravje v prihodnosti.

Zato lahko na aktivnosti, usmerjene v razumevanje in preventivo zdravja mladostnikov, gledamo tudi kot na način varovanja zdravja in blagostanje odrasle populacije.

Temeljni raziskovalni projekt za mlade

Projekt Psihopatologija in samomorilno vedenje mladih – vloga novih tehnologij pri pojavnosti stisk in nudenju pomoči je namenjen mladostnikom in mladim odraslim. S projektom želimo preučiti povezanost (značilnosti rabe) novih medijev z vidiki duševnega zdravja in psihopatologije med mladimi.

Projekt, ki temelji na dveh osrednjih delih, poteka med leti 2020 in 2023:

• Prvi del projekta se osredotoča na preučevanje vloge družbenih medijev pri doživljanju stisk mladostnikov. Ta del projekta je namenjen mladostnikom med 12. in 18. letom starosti in poteka v sodelovanju z osnovnimi ter srednjimi šolami.
• Drugi del projekta, ki poteka v sodelovanju s slovenskimi univerzami in posameznimi fakultetami, pa je namenjen mladim odraslim med 18. in 26. letom starosti. Osredotoča se na znanja, stališča in ideje mladih o preprečevanju samomora (na spletu), predvsem z vidika, kaj lahko storimo sami in kaj je potrebno urediti na družbeni ravni.

Ta spoznanja bodo služila kot izhodišče razvoju sistemskih priporočil glede uporabe sodobnih tehnologij z namenom krepitve duševnega zdravja.

Projekt sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (J3-2539).