Moški po vsem svetu predstavljajo glavnino tistih, ki umrejo zaradi samomora, tako v Sloveniji kot v svetu pa je medkulturno ter starostno standardizirano razmerje samomorov med moškimi in ženskami 3,5:1. Medtem ko nekatere raziskave povezujejo višji količnik samomora med moškimi z večjo biološko občutljivostjo, se druge osredotočajo na samomorilnost v povezavi z maskulino vlogo, kot rezultat izzivov kulturnega okolja, s katerimi se soočajo moški.

Tako velike razlike v količniku samomora med moškimi in ženskami ne moremo pripisati zgolj enemu vzroku, lahko pa k slednjemu prispevajo različni dejavniki, ki povečujejo tveganje za razvoj samomorilnega vedenja pri moških:

• bolj negativna stališča do zdravja in duševnega zdravja,
• bolj odobravajoča stališča do samomora,
• omalovaževanje čustev, nezmožnost izražanja čustev povezanih s stisko in pogostejše prikrivanje duševne stiske,
• drugačni simptomi depresije, ki  so pogosteje spregledani in hkrati vključujejo različne oblike agresivnega vedenje (tudi do sebe),
• bolj negativen odnos do iskanja psihološke pomoči,
• pogostejša uporaba nasilnih in bolj smrtonosnih metod samomora.

Opisani dejavniki niso značilni za vse moške, a v primerjavi z ženskami, tovrstna vedenja še med moškimi še vedno  prevladujejo.

Ob tem je potrebno poudariti, da prisotnost posameznega dejavnika še ne kaže na ogroženost osebe, preplet zgoraj naštetih dejavnikov v kombinaciji s stisko, pa lahko povečuje tveganje za razvoj samomorilnega vedenja pri posamezniku.

O duševnem zdravju moških je za projekt Kako si? spregovorila naša kolegica v spodnjem posnetku.

View this post on Instagram

A post shared by Kako si? (@projekt_kako_si)

Akcijski raziskovali program: Slovenski moški ranljivi za samomorilno vedenje

Ker število samomorov med moškimi upada počasneje kot med ženskami, hkrati pa je to področje slabo raziskano, saj o stiski težko spregovorimo, smo zastavili akcijski raziskovalni program, s katerim želimo preučiti, kako moški doživljajo in izražajo stisko in bolje raziskati samomorilno vedenje moških.

Program se osredotoča na moške v nekaterih izbranih ranljivih skupinah s povečanim tveganjem za samomor:

• moških s težavami v duševnem zdravju,
• zaprtih oseb,
• LGBTI posameznikov,
• starostnikov.

Glavni cilj raziskave je bil preučiti značilnosti s samomorilnim vedenjem povezanih težav v povezavi z duševnim zdravjem, kvaliteto življenja, vrsto in količino medosebnih odnosov, dojemanjem stigme in iskanjem pomoči pri moških, zlasti v izbranih podskupinah.

Na podlagi pridobljenih rezultatov smo oblikovali intervencije namenjene posameznim skupinam in te intervencije implementirali v različne raziskovane skupine.

Izsledki programa

Prvi izsledki programa poudarjajo, da je v procesu samomorilnega vedenja moških veliko dejavnikov, ki sovplivajo eden na drugega in lahko ključno prispevajo k negativnemu izidu.

Mednje sodijo duševne in fizične težave in bolezni, dejavniki vezani na socialne odnose, socialno-ekonomski dejavniki in negativni življenjski dogodki, kot so ločitev ali razpad zveze, smrt bližnjega, selitev, izguba službe in pokoj. Poleg vsega tega igrajo pomembno vlogo tudi odzivi posameznikov na nakopičene težave in na iskanje pomoči.

Moški težje kot ženske razkrivajo svoje težave, predvsem pa bodo to naredili šele takrat, ko bodo problemi že zelo nakopičeni in ko jih bo že zelo težko reševati.

Prepričanje, da je poiskati pomoč sramota, je pri moških še vedno precej zakoreninjeno; a pomoč sprejmejo šele, ko presežejo to oviro. Ugotovjamo, da na razkrivanje vplivajo tudi starost oz. zrelost posameznika in njegove življenjske izkušnje.

Moških s težavami v duševnem zdravju

V okviru programa smo izvedli 20 poglobljenih intervjujev na temo samomorilnega vedenja, značilnosti poskusa samomora in stališč do duševnega zdravja ter samomorilnega vedenja z moškimi s preteklim poskusom samomora. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali 10 osrednjih teoretičnih konceptov ter jih povezali v Dinamičnega modela samomorilnega vedenja pri moških, ki je podrobneje predstavljen v doktorski disertaciji.

Prav tako smo preučili tudi vlogo sociale opore kot varovalnega dejavnika pred samomorilnim vedenjem še posebej med moškimi, ki smo jo predstavili v članku.

Zaprte osebe

Izvedli smo kvantitativno raziskavo s 419 zaprtimi moškimi iz vseh 6 slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora, ter pogloblljene intervjuje z 11 zaprtimi osebami s preteklim poskusom samomora. Specifike samomorilnega vedenja zaprtih oseb smo predstavili v doktorski disertaciji.

Raziskavo pa smo dalje tudi razširili in vključili  90 zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora, ter izvedli 11 poglobljenih intervjujev s pravosodnimi policisti. Izsledke smo združili v  Model hiše, ki predstavlja celostno razumevanje tega, kako pravosodni policisti doživljajo samomore zaprtih oseb. Model je podrobneje predstavljen v magistrskem delu.

LGBTI posamezniki

V namen bolj poglobljenega razumevanja problematike samomorilnega vedenja LGBTI posameznikov smo pripravili pregledni znanstveni članek, v katerem smo se osredotočili na populacijo mladostnikov.

Ugotovili smo, da nesprejemanje in pomanjkanje podpore s strani širše družbe kot tudi ožje socialne mreže pomembno prispeva k doživljanju stiske pri LGBTI mladostnikih.  Ti mladi, se zaradi svojih nenormativnih spolnih preferenc anamreč soočajo z različnimi družbenimi stališči, pravnimi omejitvami, različnimi reakcijami najbližjih sorodnikov in prijateljev, pa tudi z lastnimi internaliziranimi homo-/ bi-/ transfobnimi vzorci. Zato je pri uvajanju preventivnih intervencij nujno upoštevati vse naštete vidike.

Starostniki

Med starostniki je tako količnik poskusov samomora kot tudi samomov višji kot v splošni populaciji, prav tako uporabljene metode pri starostnikih pogosteje bolj smrtonosne.

Pomemben napovednik samomorilnosti med starejšimi so duševne motnje, pri čemer sočasno pojavljanje več motenj v veliki meri poviša tveganje. Ob tem pa poznamo še druge dejavnike tveganja kot so funkcionalne težave, osamljenost, psihosocialne in telesne težave.

V nadaljevanju raziskovalnega programa bomo zato podrobneje preučili kvaliteto življenja in samomorilno vedenje ter z njim povezane konstrukte: depresija, anksioznost in stres, medosebne potrebe, pridobljeno zmožnost za samomor, osamljenost in načine izražanja stiske.

Priročnik: Pogovor o samomoru

Januarja 2020 je kot eden izmed produktov projekta Moški izšel priročnik, namenjen vsem, ki se pri svojem delu ali v svojem življenju srečujejo s posamezniki, ki izražajo samomorilne stiske, pa tudi vsem drugim, ki bi radi bolje razumeli samomorilni proces in se opolnomočili za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih.

Avtorica Vita Poštuvan v tem delu združuje svoje strokovne in praktične izkušnje, ki jih je pridobila pri delu z ljudmi v stiski, osrednji del priročnika pa zajemajo koraki za pogovor, ki nam služijo kot okvir in podpora, ko želimo nasloviti temo samomorilne stiske.

Priročnik je na voljo v PDF in FlipBook obliki.

Podatki o raziskovalnem programu

Raziskovalni program pomaga razumeti specifike pomena dejavnikov tveganja znotraj posameznih ranljivih skupin v Sloveniji. Zbrani podatki dalje omogočajo tudi preverjanje teoretičnih konstruktov v specifičnih skupinah, kar predstavlja pomemben prispevek k znanosti na tem področju, ter priložnost preučevanje veljavnosti teoretičnih predpostavk v skupinah, v katerih te predpostavke do sedaj še niso bile preverjene.

• financiranje: ARRS
• trajanje: 1. 5. 2017 – 30. 4. 2020
• vodja: prof. Diego De Leo
• spletna stran: http://www.sicris.si/