Množični samomor je opredeljen kot organizirano in sočasno dejanje, pri katerem si vzamejo življenje najmanj trije ljudje. Gre za posebej težko razumljivo obliko samomora.

Dejavniki za množične samomore

Množični samomor je kompleksen pojav. Med vzroki se povezujejo dejavniki okolja in genetske zasnove. Pogosto so povezani s pričakovanjem večjega poraza npr. proti političnemu gibanju ali izvirajo iz religioznih tematik.

Skupina kot pomemben dejavnik tveganja

Skupina ima še poseben pomen pri množičnih samomorih, saj se posamezniki v skupini obnašajo drugače, da bi bili bolj sprejeti.

Ljudje se v množici vedejo drugače kot v majhnih skupinah ali takrat, ko so sami.

Ker ima množica posebno moč in nekatere svojstvene značilnosti, se lahko vedenje posameznika v množici bistveno spremeni. Že nemški filozof Friedrich Nietzsche je rekel: »Norost je pri posameznikih redka – v skupinah,strankah, narodih in zgodovinskih obdobjih pa je pravilo.« Preko podobnega vedenja se člani skupine povežejo in težijo k skupnemu cilju. Člani množice so tesneje povezani, če izhajajo iz istega kulturnega okolja ali prepričanja.

V skupini prevzamejo posamezniki norme in vrednote skupine za svoje, kar vodi v kolektivno zavest. S tem prevzamejo tudi potrebe družbe, vendar se ne zavedajo, da so njihove potrebe pravzaprav potrebe in želje družbe. Na tak način začnejo razmišljati manj učinkovito in sociologi opisujejo kolektivno vedenje kot »čredno« mišljenje.

Kulti kot močna skupinska sila

V ozadju množičnih samomorov so pogosto kultna združenja. Za množične kultne samomore je značilen karizmatični vodja, ki od svojih članov zahteva popolno predanost in ubogljivost. Ti, ki mu sledijo, močno verjamejo v neke vrste nebeško nagrado po smrti, ki pride z uničenjem Zemlje. To pomeni, da svoje življenje žrtvujejo za skupno dobro, bodisi za človeštvo bodisi za neko nadnaravno prepričanje (npr. nezemljane). Takšna prepričanja, moč vodje in skupina lahko vodijo do morebitnega skupnega samomora.

Množični samomori v živalskem svetu

Množični samomori se dogajajo tudi v živalskem svetu. Majhni arktični glodavci, imenovani postrušniki, so znani po domnevnih periodičnih množičnih samomorih, kjer kolektivno odplavajo v morje in se utopijo. Vzrok za to bi lahko bil velik pritisk, običajno zaradi prevelike populacije med njihovo vrsto in pomanjkanja hrane.

Primeri množičnih samomorov

Nebeška vrata (San Diego, 1997)

Pripadniki kulta Nebeška vrata (ang. Heaven’s Gate) blizu San Diega v Kaliforniji so verjeli v teorijo neznanih letečih predmetov. Prepričani so bili, da bo zemlja v kratkem očiščena trenutnega življenja in da se bo to zgodilo s približanjem kometa Hale-Bopp. Rep tega kometa naj bi spremljala vesoljska ladja. S samomorom naj bi jo njihova duša dosegla in se skupaj z njimi odpravila na galaktično popotovanje. V tem prepričanju je leta 1997 po zaužitju droge umrlo 39 pripadnikov kulta.

Konec 2. svetovne vojne (Demmin, 1945)

Proti koncu 2. svetovne vojne je Rdeča armada vdrla v mesto Demmin v Nemčiji. Zaradi tega je izbruhnila masovna panika nemških prebivalcev. Nemci so bili priče posilstvom, umorom in požigom, ki so jih izvajali Rusi. Nacisti so ukazali, da morajo mostove nad rekama Peene in Tollense podreti, da bi tako zaustavili sovjetsko vojsko, s tem pa so nemškim meščanom onemogočili pobeg. Spomladi 1945 je skoraj 900 ljudi naredilo množični samomor na različne načine, saj iz mesta niso mogli pobegniti.

Solarni tempelj (Ženeva, 1994 – 1997)

V švicarskem kultu Solarni tempelj (ang. Solar temple) so se množični samomori dogajali od 1994 do 1997. Skupaj je v posameznih obredih umrlo 74 ljudi. Cilj kulta je bil pobegniti iz hinavščine in zatiranja na svetu. Člani so bili prepričani, da bodo v posmrtnem življenju prišli na zvezdo Sirius. Vsi samomori so se zgodili okrog datumov enakonočij. Na koncu se je izkazalo, da bi naj člani vodji kulta donirali več kot milijon dolarjev.

SOS

Če čutiš hudo duševno stisko ali imaš samomorilne misli, poišči strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrneš na svojega osebnega zdravnika ali na:

• 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
• 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
• 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
• 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz. Za odrasle so na voljo brezplačna svetovanja v Svetovalnicah MOČ, v zdravstvenih domovih so brezplačno na voljo delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo.