Strokovnjaki za duševno zdravje pogosto srečujejo samomorilno ogrožene posameznike, tako v hospitalni kot tudi ambulantni obravnavi. Medtem ko so izkušnje strokovnjakov ob izgubi klienta zaradi samomora razmeroma dobro raziskane, je precej manj pozornosti namenjene preučevanju izkušenj in čustvenih odzivov strokovnjakov pri delu s samomorilnimi osebami. S ciljem boljšega razumevanja procesa in težav, ki se pri tem pojavljajo, vabimo psihoterapevte in druge strokovnjake za duševno zdravje k sodelovanju v študiji.

Vir fotografije: Flickr, SSG Robert Stewart, A Plumpish Proportion

Namen

Namen študije je poglobljeno raziskati izkušnje in doživljanje slovenskih psihoterapevtov pri obravnavi samomorilno ogroženih posameznikov.

Kdo lahko sodeluje?

K sodelovanju so vabljeni psihoterapevti oz. edukanti psihoterapije* ter drugi strokovnjaki za duševno zdravje (npr. psihologi, psihiatri). Raziskava se osredotoča na doživljanje terapevtov pri obravnavi samomorilnih klientov, vendar k sodelovanju vabim tudi tiste, ki takšne izkušnje nimate (v tem primeru vam bo reševanje vprašalnika vzelo le nekaj minut).

Način raziskovanja

Raziskava je sestavljena iz dveh delov:

1. Kvantitativni del, ki zajema reševanje vprašalnikov.
2. Kvalitativni del, ki vključuje individualne pol-strukturirane intervjuje z raziskovalko.

Sodelujete lahko samo v prvem ali v obeh delih raziskave.

Vprašalnik

Vprašalnik vključuje več lestvic, ki se osredotočajo na vaše izkušnje pri delu s samomorilnimi klienti s poudarkom na težavah, ki se lahko pri tem pojavljajo. Čas reševanja vprašalnika je približno 15-20 minut za udeležence z izkušnjo obravnave samomorilnega klienta. Če boste sodelovali samo v kvantitativnem delu raziskave, je reševanje vprašalnika popolnoma anonimno.

Do spletnega vprašalnika dostopate preko te povezave.

Intervju

V kolikor bi se želeli še bolj poglobljeno pogovoriti o tematiki in predstaviti svoje izkušnje, ste vabljeni k sodelovanju v kvalitativnem delu raziskave. Za izvedbo intervjuja se bomo dogovorili individualno, pri čemer se bom v največji možni meri prilagodila vašim predlogom glede časa in kraja izvedbe intervjuja. Za začetek vas prosim, da izpolnite vprašalnik, kjer boste prejeli vsa nadaljnja navodila.

Koristnost sodelovanja v raziskavi

Sodelovanje v študiji lahko za udeležence prinese različne koristi. Ponuja priložnost za dodatno in poglobljeno refleksijo, razbremenitev, informiranje in povezovanje med strokovnjaki (pridobite tudi možnost udeležbe na brezplačnem skupinskem edukativno-razbremenilnem srečanju), vse to pa lahko prispeva h krepitvi občutka kompetentnosti in strokovnemu razvoju. Poleg tega bo vaše sodelovanje ključnega pomena za razvijanje dolgoročnih koristi, ki se nanašajo na neposreden prenos znanja in izkušenj ter doprinos k boljšemu razumevanju tematike, kar bo lahko služilo kot osnova za oblikovanje in/ali nadgradnjo intervencij, s tem pa skrb za zagotavljanje kakovosti in etičnosti delovanja psihoterapevtov in drugih strokovnjakov za duševno zdravje v Sloveniji.

O raziskavi

Raziskava poteka v okviru doktorske študije Tine Podlogar, univ. dipl., psihologinje, pod mentorstvom prof. Diega De Lea, MD, PhD, Dsc in izr. prof. dr. Gregorja Žvelca, spec. klinične psihologije, ter projekta A (te) štekam?!?, financiranega s strani ARRS s številko J3-9434.

Raziskavo je odobrila Komisija za etiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

* K sodelovanju v raziskavi so vabljeni kvalificirani, formirani oz. akreditirani psihoterapevti ter edukanti različnih psihoterapevtskih smeri, priznanih s strani Evropskega združenja za psihoterapijo, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in Združenja psihoterapevtov Slovenije, ter psihoterapevte oz. edukante Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije in Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.

K sodelovanju so vabljeni tudi drugi strokovnjaki za duševno zdravje (npr. psihologi, psihiatri, svetovalci), ki se pri svojem delu srečujejo z ljudmi v stiski.