Celostna monografija o duševnem zdravju in psihosocialnih potrebah med prebivalci Slovenije

Monografija Človek v primežu covida-19: Duševno zdravje in psihosocialne potrebe prebivalcev Slovenije vsebuje kombinacijo empiričnih raziskav in prinaša celovit vpogled v duševno zdravje in psihosocialne potrebe prebivalcev Slovenije v času epidemije. V ospredje postavlja vprašanje, kaj so ljudje v kriznih razmerah potrebovali, katere stiske so doživljali in kateri viri podpore so jim bili v pomoč oziroma so jim manjkali. Skozi vsebino tako ponuja podlago za bolj ciljno usmerjene in bolj odzivne oblike podpore v času kriz.

Posebna vrednost prispevka je v tem, da presega fragmentiranost številnih raziskav, izvedenih v času pandemije, ki so se pogosto osredotočale le na posamezne skupine ali ozke vidike duševnega zdravja. V
slovenskem prostoru monografija predstavlja enega redkih primerov celostnega pregleda psihosocialnih učinkov pandemije na širok spekter populacije, kar povečuje njeno znanstveno in aplikativno relevantnost.

izr. prof. dr. Robert Masten

O monografiji

Monografija Človek v primežu covida-19 temelji na kombinaciji treh dopolnjujočih se pristopov, ki skupaj omogočajo širši in bolj poglobljen vpogled v psihosocialne posledice epidemije. Osnovni pristop je kvantitativna raziskava, ki pokaže razširjenost stisk, potreb in virov podpore med prebivalci. Drugi je kvalitativni pristop z intervjuji, ki osvetli osebna doživljanja in izkušnje ljudi. Tretji pa je študija Delfi, ki v razmislek vključi strokovno perspektivo ter pomaga prepoznati ključne izzive, tveganja in smeri ukrepanja. Triangulacija rezultatov, dosežena skozi preplet teh treh različnih pristopov daje rezultatom dodatno veljavnost, saj številke potrdi z osebnimi izkušnjami in pogledom strokovnjakov.

Vsebina monografije

Osrednji del monografije predstavljajo rezultati kvantitativne raziskave, izvedene med drugim valom epidemije med decembrom 2020 in januarjem 2021, v kateri je sodelovalo 3556 oseb. Rezultati so predstavljeni za celoten vzorec in za posebej izpostavljene skupine: zaposlene v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu in gospodarstvu, starše šoloobveznih otrok, študente ter upokojence. Monografija tako pokaže, katere stiske in potrebe so bile skupne širši populaciji in kje so bile potrebne bolj ciljno usmerjene oblike podpore.

Da bi bolje razumeli kvantitativne rezultate ter raziskali, kaj od izkušenj, potreb in stisk ostaja prisotno tudi po akutni fazi epidemije, je bil raziskavi dodan še kvalitativni del. Ta vključuje intervjuje s prebivalci Sovenije, izvedene leta 2023, ter študijo Delfi s strokovnjaki, izvedeno v dveh fazah med letoma 2022 in 2023.

Empirični deli so podprti z uvodnima poglavjema, ki raziskavo umestita v širši družbeni, strokovni in raziskoavlni kontekst ter z zaključnim poglavjem, ki se usmeri v psihološke intervencije v času kriznih dogodkov ter poudari pomen dostopne, dolgoročne in večnivojske podpore.

Komu je monografija namenjena?

Monografija je uporabna za strokovnjake in raziskovalce s področji duševnega zdravja, javnega zdravja, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, oblikovanja politik in kriznega odzivanja, pa tudi za vse, ki želijo bolje razumeti psihosocialne posledice epidemije v Sloveniji.

Pričujoča monografija ni pomembna le kot popis dogajanja v času pandemije, ampak širše kot strokovna podlaga za boljšo pripravljenost na prihodnje krize, kot tudi za nadaljnji razvoj področja duševnega
zdravja v Sloveniji. S tem predstavlja dragocen vir za raziskovalce, strokovne delavce in odločevalce, ter pomemben opomnik, da brez razumevanja psihosocialnih potreb ljudi ni celostnega spoprijemanja s krizami.

doc. dr. Nuša Zadravec Šedivy

Zakaj je monografija pomembna danes?

Monografija v ospredje ne postavlja le epidemioloških kazalnikov, ampak predvsem duševno zdravje, socialno povezanost, zaupanje v institucije in neenakomerno porazdeljeno breme krize med različnimi skupinami prebivalstva. Njena sporočilnost sega tudi onkraj epidemije covida-19: ugotovitve so pomembna osnova za načrtovanje javnozdravstvenih in psihosocialnih intervencij, za razvoj bolj sočutnih sistemov podpore ter za boljše krizno odzivanje v prihodnosti.

Izdaja in dostopnost

Monografijo sta uredili Nina Krohne in Tanja Šraj Lebar. Monografija je nastala v okviru programa P3-0384 in projekta J5-3113, ki ju financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), izšla pa je leta 2025 pri Založbi Univerze na Primorskem. Monografija je dostopna pa je kot brezplačna elektronska izdaja na povezavah:

Monografija Človek v primežu covida-19 (Flipbook)

Monografija Človek v primežu covida-19 (PDF)