Mladostništvo je razvojno obdobje odraščanja in osamosvajanja. Mnogim staršem se mladostniki zdijo bolj težavni, kot so bili kot otroci. V tem obdobju se soočajo z izzivi in stiskami; včasih pa to privede tudi do duševnih motenj.

Kaj se dogaja v mladostništvu?

Mladostniki morajo v relativno kratkem času odrasti iz otroka v odraslega. Pri tem se soočajo s telesnimi, čustvenimi, socialnimi in intelektualnimi spremembami, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Zaradi tega so lahko bolj ranljivi.

V obdobju čustvenega osamosvajanja se spremeni vloga staršev in prijateljev. Za vsakdanje druženje postanejo ključni prijatelji, starši pa ostanejo pomembna referenčna točka pri odločanju o življenjsko pomembnih vprašanjih.

Spoprijemanje mladostnikov s stresnimi situacijami

Mladostniki imajo pogosto občutek, da so težave, s katerimi se soočajo, značilne samo zanje in da se morajo znati sami soočiti z njimi. V takšnih trenutkih je ključna socialna opora in poučenost o izražanju čustev.

Ko se pogovarjamo z mladostnikom v stiski …

… si vzemimo dovolj časa, da mu prisluhnemo. Potrudimo se razumeti njegov pogled na situacijo in čustva. Ob površnem presojanju njegovih težav in zanemarjanju čustev se mladostnik lahko počuti zavrnjen in nerazumljen. Pomembno je, da o stiskah spregovorimo. S tem pokažemo, da je pogovor o doživljanju primeren in sprejemljiv ter da se duševnih stisk ne sramujemo. Vse to so pomembna sporočila za mladostnika.

Samomorilne misli pri mladostniku …

… so lahko del razmišljanj o vprašanjih smisla življenja in smrti, ki so za to starost značilna. Tveganje za razvoj samomorilnega vedenja pa se pojavi, če misli o samomoru mladostniku predstavljajo način reševanja težav oz. razbremenitve stiske.

Vedno vprašajmo po samomorilnih mislih in razlogih zanje!

Zloženka za starše

V okviru projekta A se štekaš?!? je na voljo tudi zloženka za starše.