Teden zdravja vsakoletno beležimo v začetku aprila. Predstavlja priložnost ozaveščanja pomena zdravja. V njem se zvrstijo brezplačni dogodki različnih organizacij na temo zdravega življenjskega sloga z viškom 7. aprila ob praznovanju svetovnega dneva zdravja. Na ta dan je bila l. 1948 ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki javnost vsakoletno opozori na aktualni zdravstveni izziv. Letošnjo temo označuje slogan “gradimo pravičnejši, bolj zdrav svet”, opozarjajoč na znatne razlike v dostopu do zdravstvenih storitev po svetu. Slednje dejstvo je dodatno izpostavila svetovna pandemija korona virusa.

Telesna aktivnost je pomembna tematika ohranjanja zdravja. Aktualna je tudi v današnjem času. Pomembno zmanjšuje tveganje za virusno okužbo. Zmanjšuje tesnobo, ki jo lahko povzroči (samo)izolacija z namenom preprečitve širjenja virusa.

Rezultati merjenja telesno-gibalnega razvoja otrok v Sloveniji so po obdobju izolacije pokazali največji splošni upad gibalne učinkovitosti v zgodovini merjenja.

Telesna aktivnost je pomembna tematika v času zdravstvene krize, o kateri je potrebno razmišljati. Prepoznati je potrebno njen pomen, predvsem pa poskrbeti za storilnost in dejansko telesno aktivnost vseh generacij tudi v pogojih socialne izolacije.

Ugoden vpliv na medsebojno povezano telesno in duševno počutje

Splošno je znano, da redna telesna aktivnost zmanjšuje pojavnost bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti, osteoporoze. Velikokrat jo prepoznamo kot pomemben del skrbi za telesno zdravje, hkrati pa je pomemben del ohranjanja duševnega zdravja. Vedno več ljudi se je poslužuje ob soočanju s slabšim razpoloženjem, čustveno stisko in stresnimi dogodki. Je namreč učinkovita pri zmanjševanju stresa, tesnobe, depresije, osamljenosti ter izboljšuje kvaliteto življenja. Tako se danes vse več ljudi zaveda njene vloge pri ohranjanju celostne psihofizične kondicije.

Znanstveniki preučujejo širše učinke telesne aktivnosti na medsebojno povezano fizično in psihično počutje. Osredotočajo se tako na preventivne učinke pri zdravi populaciji kot terapevtske pri klinični.

Odkrivajo, da že enkratna, kratkotrajna telesna aktivnost povzroči vrsto ugodnosti. Te nam pomagajo najti zalet na poti do boljšega počutja in spoprijemanja z vsakdanjimi težavami.

Na povsem fiziološki ravni vpliva na povečanje pretoka krvi v možganih in višji privzem kisika v telo. Zmanjša se mišična napetost in zgodijo se spremembe v koncentraciji živčnih prenašalcev, ki vplivajo na izboljšanje počutja. Telesni učinki se povezujejo s psihičnimi, čeravno povezava in njeni mehanizmi niso konsistentno dokazani.

Z redno vadbo se do neke mere spreminja in razvija celo osebnost v smislu zaznavanja sebe, samopodobe in osebnostne lastnosti kot je odpornost. Odpornost opisuje osebnostni vedenjski stil, ki človeku omogoča prenašanje stresa in učinkovitejše spoprijemanje s stresnimi situacijami. Redna telesna aktivnost tako dolgoročno prinaša marsikateri blagodejni učinek, na katerega sprva ne bi pomislili.

Vidiki duševnega zdravja, na katere lahko pozitivno vplivamo s telesno aktivnostjo

1. Kognitivne sposobnosti

Učinki telesne aktivnosti na kognitivno delovanje so prisotni skozi celotno življenjsko obdobje. Podpirajo kognitivno učinkovitost tako pri mladih, kot pri starejših. Zlasti dobro vplivajo na funkcije pozornosti, spomina ter nadzora izvajanja načrtovane aktivnosti.

Lahko bi rekli, da telesna aktivnost pomeni skrb tudi za naše možgane. Z njo spodbujamo ohranjanje živčnih celic in celo njihovo tvorbo, kar opisuje pojav nevroplastičnosti možganov.

Pozitivne spremembe so z nekaterimi metodami celo vidne in so posledica sprememb v strukturi in delovanju možganov. Višja telesna aktivnost se je pri otrocih povezovala z višjo šolsko uspešnostjo v primerjavi z manj telesno aktivnimi posamezniki. Pri starostnikih pa je predvsem preprečevala upad kognitivnih funkcij, povezanih s staranjem ter zmanjševala tveganje za razvoj demence (glavni simptom je izguba spomina). Tako je pomemben varovalni dejavnik za preventivno delovanje na področju kognitivnega upada. Ljudem, ki so že razvili bolezen, je pomagala odložiti nadaljnje upadanje kognitivnega delovanja. Z ohranjanjem in celo izboljševanjem kognitivnih funkcij telesna aktivnost pomembno izboljšuje kakovost življenja.

2. Nivo stresa

Ko se zgodijo dogodki, zaradi katerih se počutimo ogrožene, se navadno sproži naval hormonov, ki v telesu ustvarijo stresni odziv sicer znan kot “boj ali beg”. Začutimo lahko različne neprijetne fizične simptome, čustvujemo bolj intenzivno in se obnašamo drugače kot sicer. Telesna aktivnost je učinkovita tudi pri lajšanju stresnega odziva. Raziskave so pokazale, da doživljajo bolj aktivni posamezniki nižjo stopnjo stresa v primerjavi z osebami, ki so manj aktivne. Prav tako se je izkazalo, da je bilo višje doživljanje stiske ob stresu prisotno pri fizično nepripravljenih posameznikih.

Telesna vadba povzroči telesne simptome, povezane s tesnobo in stresom (npr. znojenje, hiperventilacija, utrujenost). Ponavljajoče se soočanje s temi simptomi brez hkratnih izkušenj čustvene stiske pa dolgoročno izboljša psihično delovanje ob stresu.

3. Samopodoba, samospoštovanje

Samopodoba predstavlja, kako se vidimo v odnosu do sebe (npr. visoka sem 160cm). Samospoštovanje pa pomeni, kako dojemamo te lastnosti kot svojo temeljno vrednost (npr. sem nizka, kar mi je/ni všeč). Nekateri psihologi bi šli tako daleč, da bi rekli, da je samospoštovanje jedro duševnega zdravja. Pomembno vpliva na sposobnost obvladovanja življenjskih stresorjev. Samospoštovanje je pri proučevanju duševnega počutja pomembno zaradi: (a) tesne povezanosti s čustveno stabilnostjo in prilagodljivostjo, (b) nizkega samospoštovanja pri številnih oblikah duševnih bolezni in (c) nizkega samospoštovanja, povezanega z vedenjem, ki ima negativne učinke na zdravje.

Izkazalo se je, da telesna aktivnost pozitivno vpliva na našo samopodobo in samospoštovanje.

Fizična pripravljenost in zdrav življenjski slog sta povezana s pozitivno samopodobo, tisti s pozitivno samopodobo pa manj verjetno doživljajo depresivno počutje.

4. Razpoloženje

Ocene razpoloženj ljudi po obdobjih telesne aktivnosti (hoja) so bile v primerjavi s telesno neaktivnimi obdobji (branje knjige, gledanje televizije) boljše. Počutili so se bolj zadovoljni, budni in mirnejši. Učinek je bil največji, ko je bilo razpoloženje sprva slabše.

Glede optimalne intenzivnosti za dobro počutje je ugotovljeno, da je nizko-intenzivna, aerobna vadba 30 minut 3-5 dni na teden v obdobju najmanj 10 tednov najboljša pri znatnem povečanju prijetnega razpoloženja.

V drugi študiji so imeli redno vadeči posamezniki v preteklem mesecu 43% (t.j. skoraj polovico) manj dni neprijetnega razpoloženja kot posamezniki, ki niso telovadili. Največjo povezavo s prijetnim razpoloženjem so opazili pri priljubljenih ekipnih športih, kolesarjenju ter drugih aerobnih dejavnostih.

Poročanje o zmožnosti telesne dejavnosti, da nas poživi in ustvari bolj prijetno razpoloženje je v znanstveni literaturi zelo razširjeno in velikokrat potrjeno.

Že pesnik Wallace Stevens je modro dejal, da je resnica morda odvisna od sprehoda okoli jezera. Glede na pozitivne učinke telesne aktivnosti na naše doživljanje je včasih dobro premisliti stvari ob hoji na svežem zraku in mogoče uvidimo problem in rešitev na nov način. Telesna aktivnost je torej učinkovit način, s katerim lahko vplivamo na splošni dvig našega razpoloženja.

5. Depresija in anksioznost

V zvezi s pozitivnim vplivom telesne aktivnosti na razpoloženje pri splošni populaciji, lahko govorimo tudi o njenem terapevtskem vplivu na razpoloženjske motnje pri klinični populaciji. Raziskave dokumentirajo učinkovitost tako preprečevanju kot zdravljenju anksioznosti in depresije. Tveganje za depresijo je znatno višje pri fizično neaktivnih v primerjavi s fizično aktivnimi. Študije kažejo, da obstaja približno 20-30% manjše tveganje za depresijo pri odraslih, ki se poslužujejo vsakodnevne telesne aktivnosti. Je pomemben preventivni, varovalni dejavnik tako fizičnih kot psihičnih motenj in bolezni.

Telesna aktivnost je lahko celo alternativna oblika zdravljenja depresije in tesnobe zaradi dokazanih izboljšav kazalcev duševnega zdravja ob redni nizko do zmerno intenzivni telesni aktivnosti.

Nizka intenzivnost aerobne vadbe je posebej primerna za osebe, ki trpijo zaradi duševnih motenj in bolezni. Intenzivne vadbe so zanje pogosto preveč naporne. Uporablja se lahko kot samostojna aktivnost ali v kombinaciji z zdravili in/ali psihoterapijo.

Telesna dejavnost je na voljo vsem. Predstavlja malo finančnih stroškov in je opolnomočen pristop. Podpre samoučinkovitost posameznika kot njegov lastni vir moči pri spoprijemanju z vsakdanjimi izzivi. Spremeniti moramo način, kako gledamo na telesno aktivnost. Lahko je ne bi videli kot nekaj, kar “bi morali storiti” za svoje zdravje, temveč kot nekaj, kar počnemo, ker osebno cenimo pozitivne koristi, ki jih prinaša za naše splošno dobro počutje.

Redna telesna dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje celostnega zdravja in preprečevanja bolezni.

Literatura