Če ima nekdo težave z duševnim zdravjem (še posebej, kadar težavam sam ni kos), se je dobro obrniti na strokovnjaka, ki bo znal nuditi najustreznejšo pomoč. Na koga se obrniti? Kako se psihologi, psihiatri in psihoterapevti sploh razlikujejo?

Psiholog

Izobrazba

Psiholog ima uraden naziv univerzitetni diplomirani psiholog ali diplomant/magister psihologije (po bolonjskem sistemu). Študij psihologije v Sloveniji je organiziran na Filozofskih fakultetah. Če psiholog dela na področju zdravstva, je navadno opravil še specializacijo iz klinične psihologije.

Področje dela

V šolah, socialnih zavodih, svetovalnih službah, podjetjih, športnih timih, zaporih, zdravstvenih ustanovah, raziskovalnih inštitucijah itd. Psihologi izvajajo psihološka testiranja, ocenjujejo, ali je nekdo primeren za delovno mesto, ali ima duševno bolezen ali kako se lahko vključi v razred. Psihologi v zdravstvu opravljajo samostojno diagnostiko ter zdravljenje duševnih težav in motenj. Lahko izvajajo tudi poglobljeno diagnostiko za potrebe psihiatra. Z osebo opravijo razgovor in testiranje s psihološkimi instrumenti. Psihologi pogosto izvajajo tudi psihološka svetovanja, ki so namenjena podpori ljudem v težkih življenjskih situacijah. Pri svetovanju z uporabo tehnik (npr. motivacijski pogovor, razbremenilni pogovor, elementi psihoterapije, čuječnosti, igranje vlog) pomagajo osebi, da se zmore boljše soočiti s težko situacijo.

Psiholog ne izvaja zdravljenja z zdravili.

Psihiater

Izobrazba

Psihiater je po izobrazbi doktor medicine, ki je po končanem študiju na Medicinski fakulteti opravil specializacijo iz psihiatrije.

Področje dela

Psihiatri so zaposleni zgolj na področju zdravstva. Delajo v zdravstvenih domovih, bolnišnicah ali v samostojni praksi. Ukvarjajo se z diagnosticiranjem in zdravljenjem težjih duševnih motenj, pri čemer uporabljajo medikamentozno zdravljenje (predpišejo  psihofarmakološka zdravila). Z osebo opravijo razgovor in jo po potrebi napotijo na dodatne preiskave. Glede na pridobljene informacije lahko postavijo psihiatrično diagnozo.

Psihiater navadno ne zdravi s svetovalnimi tehnikami, ki temeljijo na pogovoru, in ne izvaja psihološkega testiranja.

Psihoterapevt

Izobrazba

V Sloveniji mora psihoterapevt zaključiti fakultetni program iz humanističnih ved (najpogosteje so to psihologija, sociologija, socialno delo in medicina) in opraviti podiplomski študij psihoterapije.

Področje dela

Psihoterapevti delajo v inštitutih, društvih, zdravstvu ali v privatni praksi. Ukvarjajo se s pomočjo ob duševnih težav in motnjah. Uporabljajo različne psihoterapevtske tehnike, ki se razlikujejo glede na psihoterapevtski pristop (npr. psihoanaliza, kognitivno vedenjska terapija, geštalt terapija, transakcijska analiza, integrativna psihoterapija, sistemska družinska terapija …).

Psihoterapevt pomaga osebi s tehnikami, ki temeljijo na pogovoru in odnosu.

Koga izbrati?

Veliko strokovnjakov za duševno zdravje v Sloveniji je izobraženih za več področij (npr. psihiatri s psihoterapevtskim znanjem …). To pomeni, da lahko pri zdravljenju združujejo pristope in tehnike različnih strok, kar pomaga pri učinkovitosti terapije. Ravno za primere hude in zmerne depresije se je izkazalo, da je kombinacija medikamentoznega in psihoterapevtskega zdravljenja najboljša izbira. Za partnerja s problemi v zvezi pa je bolj učinkovito, da izberejo partnersko-družinskega psihoterapevta (seveda, če v ozadju ni drugih duševnih bolezni). Podjetja in vrhunski športniki imajo v svojih timih ponavadi psihologe (ne psihiatre), itn.

Enoznačnega odgovora na to, kdo je prava izbira, žal ni. Pri iskanju ustrezne pomoči je pomembno tudi to, da se pacient in strokovnjak dobro razumeta. Dober odnos in medsebojno zaupanje je namreč pogosto predpogoj za uspeh terapije.

V (akutni) stiski vam lahko poleg teh pomagajo še drugi strokovnjaki: svetovalni delavci, medicinske sestre, zdravniki družinske medicine, pedagogi, pa tudi drugi poklici kot so učitelji, policaji itd.

V Sloveniji Zakon o psihološki dejavnosti in Zakon o psihoterapevtski dejavnosti še nista v veljavi, zato lahko psihološke in psihoterapevtske storitve ponujajo tudi ljudje brez zaključenega ustreznega izobraževanja ali z neustrezno osnovno izobrazbo. Pomembno je, da smo pri iskanju pomoči previdni in se pozanimamo o pridobljeni izobrazbi ter o strokovnih izkušnjah in kompetencah ponudnika storitve.

Telefonske številke za akutne primere in povezave do seznamov slovenskih strokovnjakov za duševno zdravje najdete na naši SOS strani.