V Sloveniji so starostniki skupina z največjim tveganjem za samomor

S staranjem se povečuje ranljivost posameznikov za samomorilno vedenje. Predvsem je za najstarejše odrasle in osebe z duševnimi motnjami (npr. z depresijo) je značilna večja pojavnost samomorilnih misli.

Dejavniki tveganja

Pri starostnikih, poleg duševnih bolezni, dejavnike tveganja predstavljajo tudi kronične bolezni in občutek brezupa. Na področju medosebnih odnosov lahko na samomorilno vedenje negativno vplivajo osamljenost in ločeni ali ovdoveli zakonski stan. V svoji skupnosti so starostniki lahko žrtve diskriminacije, tveganje za samomor pa predstavljajo tudi socialno ekonomski dejavniki, saj se starostniki pogosto srečajo z znižanjem finančnega statusa.

V nedavni študiji pri nas smo ugotovili, da imata socialna izolacija in osamljenost lahko pomembno vlogo pri tveganju za samomorilno vedenje.

Starejši odrasli, ki bivajo sami, so izrazili višjo stopnjo tveganja za samomorilno vedenje kot tisti, ki ne bivajo sami.

Zanje je namreč značilna večja izoliranost od družine in družbe ter posledično manjša čustvena bližina in socialna podpora s strani bližnjih. Osamljenost starostnika napoveduje večjo izraženost misli o smrti, pogostejše samomorilne misli in tudi predhodne poskuse samomora. Pomembno vlogo pri mislih o smrtih in samomorilnih mislih ima tudi prisotnost občutka, da je oseba družbi ali bližnjim v breme. Starostnik je v tem primeru lahko mnenja, da bo njegova smrt olajšala življenje osebam, ki skrbijo zanj.

Osamljenost in občutek, da so drugim v breme, napovedujeta izraženost samomorilnih misli pri starostnikih.

Preprečevanje samomora med starejšimi

Pristopi za zmanjševanje samomorilnega vedenja med starejšimi odraslimi vključujejo predvsem vplivanje na socialne dejavnike. To pomeni aktivnosti, ki zmanjšujejo stopnjo osamljenosti in socialne izolacije.

Vključevanje in vzdrževanje socialnih stikov pozitivno vpliva na počutje starostnikov, na stopnjo tveganega vedenja in na njihovo fizično zdravje. Za zmanjšanje občutka osamljenosti in posledično samomorilnega vedenja so zato pomembne preventivne dejavnosti v obliki socialnih interakcij.

Primeri takšnih intervencij so medgeneracijsko sodelovanje, uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij (npr. video klici kot način vzdrževanja odnosov), dejavnosti dnevnih centrov, pomoč in nega na domu ipd.

Podpora starostnikom v Sloveniji

V Sloveniji vsako leto decembra nariše nasmehe na obraz starostnikom iniciativa »Mala pozornost za veliko veselje«. V okviru akcije se zbirajo praznična voščila za posameznike, ki bivajo v domovih in centrih za starejše, predvsem za tiste brez pogostih obiskov.

Študenti Biopsihologije UP FAMNIT in Psihologije UM FF v letu 2020 pripravljajo intervencijo, s katero želijo zmanjšati občutke osamljenosti starostnikov.

Študenti prebivalcem domov starejših občanov v času novoletnih praznikov pošiljajo izdelke (risbe osnovnosolcev, pesnitve, voščila, spodbudne misli ali pisma z zgodbami …), s čimer spodbujajo občutek vključenosti.

Takšne aktivnosti zmanjšujejo občutek osamljenosti, nudijo socialno oporo ter posredno izboljšujejo psihološko in socialno blagostanje, še posebej v neugodnem času vsesplošne socialne distanciranosti zaradi epidemije.

Več različnih akcij izvaja tudi Humanitarček. S projektom Vida opozarjajo na stisko starostnikov in jim pomagajo z obiski na domu, finančno pomočjo, brezplačnimi prevozi. V decembru med drugim organizirajo 30 dni za 30 srčnih dejanj in božično večerjo za starostnike v stiski.

Kako lahko pomaga vsak od nas?

Tudi vsak od nas lahko na svoj način prispeva k zmanjševanju osamljenosti starostnikov:

• V svojem vsakdanjiku lahko posvetimo nekaj minut za pogovor s  starejšo osebo na avtobusni postaji
• Pomoč pri nakupih lahko ponudimo starostniku v našem lokalnem okolju.
• V tedenski urnik lahko vključimo nekaj časa za obisk (starih) staršev in druženje z njimi. Pri tem je pomembno, da skupen čas  preživimo kakovostno in jim damo vedeti, da nam niso v breme.
• Sodelujemo lahko v vseh akcijah naštetih v prispevku ali poiščemo kakšno novo, ki nam ustreza in jo želimo podpreti.
• Starostnike, ki jih poznamo, lahko spodbujamo k vključevanju v aktivnosti, ki so dostopne v njihovi lokalni skupnosti in jim pomagamo pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Pravzaprav je dobro, da vsak dan prav vsi vsaj nekaj časa namenimo svojemu počutju in duševnemu zdravju.

Če se počutite osamljene, lahko v svojem okolju poiščete različne socialne aktivnosti, ki vas zanimajo (npr. v medgeneracijskih centrih).

Ne bojte se uporabe računalnika ali drugih pametnih naprav, saj vam sčasoma lahko olajšajo vzdrževanje stikov in druge aspekte življenja.

Ko si zaželite pogovora, lahko pokličite prijatelje in družino, starostniki pa lahko tudi enostavno zavrtite številko 080 38 07 ter preko brezplačnega telefona ČvekiFON-a klepetate z drugimi starejšimi posamezniki.