Članek je namenjen mladim, ki imajo vprašanja o duševnem zdravju. Ker gre za univerzalne težave, ki niso vezane samo na to starostno skupino, je članek dobro izhodišče tudi za starejše generacije s podobnimi težavami.

Vsakodnevno se soočamo z različnimi izzivi, ki smo jim bolj ali manj kos. Življenje je lahko vznemirljivo in zabavno, ali pa nas preplavijo občutki zaskrbljenosti in nemoči, smo brez volje in obupani. Včasih se nam zdi, da še sami sebe ne razumemo.

Kaj je duševno zdravje?

Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč tudi stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja (dobrega počutja). Zdravja torej ni brez duševnega zdravja.

Kdor je duševno zdrav, vzdržuje svojo duševno kondicijo in je odporen na stres ter krizne dogodke, ki so sestavni del življenja.

Duševna kondicija je odvisna od mnogih dejavnikov, saj nanjo vplivajo genetski dejavniki, okolje in sam posameznik.

Duševno zdravje zajema preplet naših misli, čustev in doživljanja. Kaže se skozi pozitiven odnos do sebe, drugih in sveta ter uspešno soočanje z izzivi vsakdanjega življenja. Kadar pa se oseba težko sooča s težavami, ima težave s samopodobo, s spanjem ipd. pa govorimo o težavah v duševnem zdravju.

Kaj je duševna bolezen/motnja?

Duševna motnja je oznaka za širok spekter težav z različnimi simptomi. Običajno duševne motnje opredeljuje neznačilna kombinacija misli, čustev, vedenja, odnosov z drugimi in težav pri opravljanju vsakdanjih obveznosti, ki pomembno ovirajo posameznikovo funkcioniranje  v vsakdanjem življenju.

Med mladimi so najpogostejše depresivne in anksioznostne oz. tesnobne motnje, motnje hranjenja in zlorabo različnih substanc (alkohola in/ali drog).

Težave v duševnem zdravju/duševne bolezni se lahko zgodijo komurkoli, saj se vsi soočamo s hudimi stresnimi situacijami in življenjskimi krizami. Od različnih dejavnikov pa je odvisno, kako posameznik reagira na krizo. Na težave se lahko odzovemo z jezo, žalostjo, nekateri se zaprejo vase, drugi imajo težave s spanjem ali apetitom, nekateri postanejo nasilni ali se zatečejo k drogam ali alkoholu.

Kako se lahko bolje počutimo?

Pomembno se je zavedati, da se večina duševnih bolezni/motenj lahko uspešno zdravi. Prav tako pa je pomembno, da se o svojih čustvih pogovarjamo, jih izrazimo in jih ne zapiramo vase. Pri tem je potrebno paziti, da svoja čustva (žalost, jezo) izražamo na načine, pri katerih ne poškodujemo sebe in/ali drugih.

Da bi se bolje počutili, je pomembno tudi, da poiščemo in se ukvarjamo z aktivnostmi, ki nas veselijo in smo v njih dobri, lepo ravnamo s seboj, skrbimo za svoje telesno zdravje, se družimo z ljudmi, v družbi katerih se dobro počutimo, in ne bežimo od težav, ampak se skušamo z njimi soočiti.

Kako lahko pomagamo prijatelju ali znancu v stiski?

Če pri prijatelju ali znancu opazimo znake, ki bi lahko kazali, da je v stiski, se z njim pogovorimo.

Pogosto že iskren pogovor posamezniku predstavlja.

Če je težava prevelika, da bi jo rešili sami, prijatelja napotimo k osebi, ki ji lahko zaupa. To je lahko učitelj, šolski svetovalni delavec, član družine, ali nekdo, ki se z nudenjem pomoči ukvarja poklicno.

A pri iskanju pomoči se velikokrat srečamo z različnimi ovirami. Predvsem kadar gre za iskanje pomoči pri različnih strokovnjakih (zdravstveni delavec, zdravnik, psiholog, psihiater), se lahko pri osebi, ki pomoč potrebuje, pojavijo strahovi pred pomočjo, zanašanje nase, samomorilne misli, sram, strah pred nerazumevanjem, občutek brezbližnosti okolice in nepoznavanje ali nerazpoložljivost sistemov pomoči.

Pomembno je, da prijatelja pri iskanju pomoči spodbujamo in podpiramo, ter smo mu v oporo, tudi tako, da ga pospremimo do osebe, ki mu lahko nudi pomoč.