Evropske države se te dni soočajo z naraščajočim številom beguncev. Ljudje, ki so še nedavno zjutraj vstajali iz domačih postelj, naredili zajtrk svojim otrokom, se odpravili v službo in živeli normalno življenje, so soočeni z iskanjem osnovne varnosti. Ob tem ni ogroženo samo njihovo telesno zdravje, ampak so načete marsikatere psihološke potrebe.

Duševno zdravje ogroženo že pred begunstvom

Večje število neugodnih življenjskih dogodkov povečuje tveganje za razvoj duševnih motenj tudi v normalnem toku življenja. Med temi so npr. smrt bližnjega, ločitev, poškodba ali bolezen, sprememba v finančnem stanju, pa tudi druge spremembe v vsakdanjiku. Pri beguncih spisek neugodnih dogodkov krepko presega mejo, ki predstavlja nevarnost za razvoj bolezni, saj je življenje v njihovi matični državi polno travmatičnih dogodkov.

Zaradi razmer je pogosto duševno zdravje ljudi v kriznih žariščih ogroženo že pred begunstvom, duševne stiske pa se povečajo, ko ljudje zapustijo dom.

Begunci pogosto doživljajo tesnobo in strah, saj pogosto doživljajo grozote v domačem okolju. Kasneje – v begunstvu – ne vedo, kje in kako bodo našli dostojen način za lastno življenje. Veliko težje je, če so ločeni od družine, če je gostiteljska država nenaklonjena, jim primanjkuje osnovnih možnosti za preživetje, nimajo znanja jezika države gostiteljice, prav tako so izgubili socialno-ekonomski status.

Razlage o psihološkem stanju beguncev

Psihološka literatura predvideva tri glavna izhodišča o doživljanju travm begunstva in vplivu teh na duševno zdravje:

• Vsakdo, ki je doživel izkušnjo begunstva in bil postavljen v situacijo prosilca za azil, nosi s seboj nekaj bolečine;
• Nasplošno se ljudje v hudih stiskah poskušajo še dodatno angažirati, skušajo biti odporni na težke sitiacije. Njihove čustvene reakcije dojemamo kot normalne v nenormalnih dogodkih (torej poskušamo njihovo stisko normalizirati);
• Veliko beguncev je zmožnih brez strokovne pomoči predelati travmatične dogodke, vendar to ne velja za vse. Marsikomu lahko ustrezna psihološka pomoč zelo pomaga. Pri tem je ključno, da se pomoč prilagodi in ponudi na kulturno prilagojen način.

Begunci so zelo raznolika skupina, zato moramo biti pozorni, da ne pride do posploševanja njihovih izkušenj.

Družinske in socialne vezi so pomembna podpora

Po nastanitvi v državi gostiteljici so begunci izpostavljeni velikemu številu prilagoditvenih težav, kot so kulturni šok, življenje v begunskih centrih, nezmožnosti vključevanja v normalno življenje. Včasih traja tudi po nekaj let, da se travmatične izkušnje toliko omilijo, da lahko oseba normalno zaživi. Pomaga lahko zagotavljanje čim bolj vsakdanjega življenja, možnosti poskrbeti zase in za svoje bližnje, aktiviranje pri delu, pomoči drugim itd.

Pomembno k duševnemu zdravju in preprečevanju depresije in anksioznosti beguncev prispeva, če se omogoči vzdrževanje družinskih vezi. Iz tega razloga se odsvetuje ločevanje otrok in staršev, partnerjev ali drugih bližnjih. Poleg tega je pomembno, da lahko ljudje razvijajo socialno mrežo z drugimi ljudmi iz njihove kulture.