Tveganje za samomorilno vedenje / dejavniki tveganja / starejši
Dejavniki tveganja: starejši
Pri starejših je količnik samomora najvišji, kar pomeni, da je tveganje za samomorilno vedenje visoko. Izpostavljenih je nekaj dejavnikov tveganja, ki so za to populacijo še posebej pomembni. Pri starejših je količnik samomora najvišji, kar pomeni, da je tveganje za samomorilno vedenje visoko. Obarvanih je nekaj dejavnikov tveganja, ki so za to populacijo še posebej pomembni. Klinite na izbrani dejavnik tveganja, da izveste več o tem, kakšen vpliv ima določen dejavnik tveganja pri starejših. S klikom na gumb – mladostniki ali splošno – si lahko ogledate pomembne dejavnike tveganja za druge skupine.
Duševne bolezni
Pri 70 - 90 % oseb, ki so v starosti umrle zaradi samomora, je bila prisotna duševna bolezen. Med duševnimi motnjami je kot dejavnik tveganja najbolj problematična depresija.
Brezup
Brezup je pomemben dejavnik tveganja za samomorilno vedenje v vseh starostnih skupinah, vendar se pri starejših pojavlja pogosteje. Občutek brezupa se v tem življenjskem obdobju povezuje predvsem z določenimi vrstami ranljivosti, kot so menopavza, zadnji stadiji raka, kognitivni oz. miselni upad, opustitev določenih socialnih in drugih aktivnosti, družbena izključenost in druge.
Kronične bolezni
Kronične bolečine, bodisi povezane z določenimi telesnimi boleznimi bodisi brez znanega fiziološkega vzroka, so pri starejših zelo pogoste. Pomemben dejavnik tveganja predstavljajo predvsem takrat, ko posamezniku onemogočajo opravljanje vsakdanjih opravil.
Zakonski stan
Izguba partnerja lahko pripomore k večji osamljenosti v poznejšem življenjskem obdobju, vpliva pa tudi na to, kako posamenik sedaj vidi sebe (nima več vloge zakonca) in koliko se zaradi tega umakne iz socialnih odnosov ali aktivnosti. Če vdova ali vdovec ni vključen v družbene aktivnosti oz. nima podpore bližnjih, lahko to negativno vpliva na duševno zdravje.
Osamljenost
V primerjavi z drugimi starostnimi skupinami so starejši v večji meri izpostavljeni dejavnikom, ki pripomorejo k osamljenosti: živijo sami, izgubijo svojo družino in prijatelje, se soočajo z določenimi kroničnimi boleznimi, izgubijo sluh oz. vid. V tej starostni skupini se s samomorilnim vedenjem povezujeta tako čustvena (manko intimnih vezi) kot tudi socialna (manko prijateljskih in drugih stikov) osamljenost.
Diskriminacija
Starejši so pogosto tarča vsakdanje ali celo sistematične diskriminacije na podlagi starosti (angl. ageism), ki se odraža v stereotipnih prepričanjih o njihovih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki lahko takšna stereotipna prepričanja ponotranjijo, kar negativno vpliva na njihovo zaznavanje sebe in zdravje. Diskriminacija lahko vodi v socialno izključenost in osamljenost.
Socialno-ekonomski dejavniki
Zaradi omejenih dohodkov se starejši pogosto soočajo z revščino, ki je pogostejša pri ženskah, predstavlja pa dodatno stisko in poveča tveganje za samomorilno vedenje.
Dejavnikov je več ...
Na sliki so izpostavljeni zgolj najpomembnejši dejavniki tveganja pri starejših, vendar pa so za to starosto skupino relevantni tudi ostali, vključno s tistimi, ki na sliki niso prikazani.
