Dejavniki tveganja – mladostniki

Dejavniki tveganja: mladostniki

Pri mladostnikih je tveganje za samomorilno vedenje v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami najnižje, vendar samomor predstavlja enega glavnih vzrokov umrljivosti pri mladostnikih. Prav tako mladostniki pogosto razmišljajo o samomoru, pri njih so relativno pogosti poskusi samomora. Vzorci reševanja stisk, ki jih oblikujejo v tem obdobju, lahko pomembno vplivajo na njihovo duševno zdravje kasneje v življenju. Na sliki so izpostavljeni dejavniki tveganja za samomorilno vedenje, ki so v tem življenjskem obdobju še posebej pomembni. Dejavniki tveganja so ponovno razdeljeni na štiri ravni, pri čemer ima na ravni skupnosti šolsko okolje osrednjo vlogo.


Pri mladostnikih je tveganje za samomorilno vedenje v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami najnižje, vendar samomor predstavlja enega glavnih vzrokov umrljivosti pri mladostnikih. Prav tako mladostniki pogosto razmišljajo o samomoru, pri njih so relativno pogosti poskusi samomora. Vzorci reševanja stisk, ki jih oblikujejo v tem obdobju, lahko pomembno vplivajo na njihovo duševno zdravje kasneje v življenju.

Na sliki so obarvani dejavniki tveganja za samomorilno vedenje, ki so v tem življenjskem obdobju še posebej pomembni. S klikom na posamezni dejavnik tveganja, lahko izveste več o tem, kakšen vpliv ima ta dejavnik pri mladostnikih. Dejavniki tveganja so ponovno razdeljeni na štiri ravni, pri čemer ima na ravni skupnosti šolsko okolje osrednjo vlogo. S klikom na gumb – starejši ali spološno – si lahko ogledate pomembe dejavnike tveganja za druge skupine.

 
Dejavniki tveganja
Brezup Starost Spol Zasvojenost Družinska zgodovina Osebnostne poteze s povečanim tveganjem Duševne bolezni Konflikti in nasilje Diskriminacija Travme Neodgovorno medijsko poročanje Stigma do iskanja pomoči Dejavnikov je več ...

Brezup

Pomanjkanje upanja v prihodnost je pri mladostnikih pogost spremljevalec depresije ter drugih duševnih motenj. Pogosto imajo mladostniki občutek, da se neka težka situacija dogaja le njim in da jih nihče ne more razumeti – pri takšnih občutkih brezupa, je tveganje za samomorilno vedenje višje.

Starost

Tveganje za samomorilno vedenje narašča s starostjo, pri čemer je potrebno poudariti, da se starostna meja mladostnikov, ki poskušajo umreti zaradi samomora, v zadnjih letih niža.

Spol

Fantje pogosteje umrejo zaradi samomora, pri dekletih pa je prisotnih več poskusov samomora brez smrtnega izida. Dekleta so bolj nagnjena k iskanju pomoči, poskusi samomora so pri njih pogosto klic na pomoč. Pri fantih so poskusi samomora pogosto zadnji izhod iz stiske. Vse poskuse samomora je potrebno jemati resno in ponuditi podporo, saj mladostnik na ta način izraža svojo stisko in se ne zna z njo soočiti bolj premišljeno in usmerjeno k rešitvam.

Zasvojenost

Redno uživanje alkohola in drog v obdobju mladostništva se povezuje s težavami v duševnem zdravju in samomorilnim vedenjem. Izpostaviti velja tudi nekemične zasvojenosti, predvsem prekomerno uporabo interneta in pametnih telefonov, ki lahko nakazujejo višje tveganje za samomorilno vedenje.

Družinska zgodovina

Mladostniki, ki so zaradi samomora izgubili družinskega člana (ali prijatelja), imajo več možnosti, da bodo samomor dojemali kot možno in ustrezno rešitev iz stiske ter posnemali vedenje bližnjega.

Osebnostne poteze s povečanim tveganjem

Impulzivnost in nagnjenost za tvegana vedenja sta v obdobju mladostništva že sicer izrazitejša – pri posameznikih, ki imajo močneje izraženi ti potezi, je tveganje za samomorilno vedenje večje.

Duševne bolezni

Duševne bolezni so eden najpomembnejših dejavnikov tveganja. Med temi velja izpostaviti depresijo, dejavnik tveganja za mladostnike pa predstavljajo tudi generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, motnje pozornosti in hiperaktivnosti (AD/HD) ter prilagoditvene motnje. Slednje se kažejo v problematičnem in tveganem vedenju, vključujoč disciplinske težave, ustrahovanje drugih in pogosto nedovoljeno izostajanje od pouka.

Konflikti in nasilje

Mladostniki, ki so v domačem okolju izpostavljeni pogostejšim konfliktom ali nasilju, imajo večje tveganje za razvoj težav v duševnem zdravju in za samomorilno vedenje. Dejavnik tveganja predstavljajo tudi konfliktni odnosi z učitelji in vrstniki. Večje tveganje za samomor je prisotno tako pri mladostnikih, ki ustrahujejo druge, kot pri tistih, ki so ustrahovani. Poleg klasičnega medvrstniškega nasilja je v zadnjih letih v porastu spletno nasilje, ki se prav tako povezuje s slabšim duševnim zdravjem.

Diskriminacija

Večje tveganje za diskriminacijo je prisotno pri mladih, ki prihajajo iz določenih rasnih, etičnih ali spolnih (LGBT+) manjšin; posledično pa pomenijo tudi višje tveganje za samomorilno vedenje. Šolsko okolje ima glede diskriminacije pri mladostnikih pomembno vlogo.

Travme

Pri mladostnikih, ki so bili izpostavljeni določenemu travmatičnemu dogodku (npr. naravne katastrofe, nesreče, zlorabe, vojne …), se težave v duševnem zdravju pogosteje pojavljajo. Slednje vključujejo potravmatsko stresno motnjo, depresijo in misli o samomoru.

Neodgovorno medijsko poročanje

Izmed vseh starostnih skupin so t.i. Wertherjevemu učinku (posnemanju samomorilnega vedenja po izpostavitvi samomora v medijih) izpostavljeni predvsem mladostniki. Nevarnost za posnemanje je višja, če je oseba, ki umre zaradi samomora, znana oz. slavna ter če mladostnik v stiski to osebo idealizira oz. se z njo poistoveti (glede na spol, starost, vrsto težave ali druge lastnosti).

Stigma do iskanja pomoči

Mladostniki v stiski pogosto menijo, da nihče ne more razumeti njihove stiske oziroma, da jim nihče ne more pomagati. Pogosto jih pri iskanju pomoči zadržuje mnenje, da morajo svojo stisko rešiti sami. Včasih se jim zdi, da je njihova stiska nenavadna, zato lahko občutijo sram in o njej težje spregovorijo. Kadar že razmišljajo o samomoru, jih to še dodatno ovira pri iskanju pomoči, saj imajo občutek, da so že »preveč zabredli«, da bi se jim lahko pomagalo.

Dejavnikov je več ...

Na sliki so izpostavljeni zgolj najpomembnejši dejavniki tveganja pri mladostnikih, vendar pa so za to starosto skupino relevantni tudi ostali, vključno s tistimi, ki na sliki niso prikazani.