Triple i 2015 – Navneet Kapur

Predavatelj na konferenci

Triple i – intuicija, imaginacija, inovacije, je mednarodna konferenca o samomorilnem vedenju, ki jo vsako leto v pomladnih/poletnih mesecih organiziramo na Primorskem. Mednarodno priznani predavatelji spregovorijo o raziskovanju, intervencijah in postvenciji ob samomoru. Prijetno vzdušje in aktualne teme dajejo možnost, da se udeleženci povežejo, kar odpira možnosti napredovanja stroke. Več informacij o konferenci Triple i najdete tukaj.

Eden od predavateljev na konferenci Triple i 2015 bo prof. Navneet Kapur.

Nav2

Prof. Navneet Kapur (profesor Psihiatrije in Javnega zdravja, Univerza v Manchestru, VB) je psihiater in vodja raziskovalnega centra za preprečevanje samomora. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno predvsem na epidemiološke metode, etiologijo in obravnavo samomorilnega vedenja, kot tudi na varnost pacientov. Njegovi najpomembnejši raziskovalni prispevki se osredotočajo na področje odzivov zdravstvenih služb na samomor. Prof. Kapur je zlasti navdušen nad raziskovalnim delom, kajti, čeprav je klinično delo lahko zelo zadovoljujoče, raziskovalno delo ponuja možnost vplivanja na življenja številnih ljudi, ne le posameznika v trenutni obravnavi. Predaval bo o kliničnih (in drugih) pristopih k preprečevanju samomora. Predstavil bo nekatera izmed svojih najpomembnejših raziskovalnih spoznanj o vzrokih, ukrepanjem in preprečevanjem samomorilnega vedenja. Poleg tega bo prikazal, kako lahko raziskovalno delo neposredno vpliva na življenje ljudi.

Njegovo sporočilo mladim raziskovalcem, strokovnjakom, študentom:

Mislim, da je moj glavni nasvet, da sledite področjem, ki vas zanimajo, berete širok spekter literature, se pogovarjate z drugimi strokovnjaki na mednarodni ravni, in si zagotovite dovolj časa za razvijanje svojih obstoječih idej in odkrivanje novih. Morda bi tudi poudaril, da je lahko ta kariera (še posebej na univerzitetni ravni) precej zahtevna, vendar se je veliko spretnosti možno naučiti. Tako se npr. lahko zdi pisanje članka za akademsko revijo zelo zastrašujoče, ko začnete, vendar postane skozi čas veliko lažje. Enako je mogoče reči za pridobivanje sredstev na javnih razpisih. Seveda tu ni nikoli jamstva za uspeh in ena od lastnosti, ki se zahtevajo od raziskovalcev na vseh področjih, je odpornost in sposobnost skomigniti z rameni ob zavrnitvah (od revij ali institucij za podeljevanje finančnih sredstev). Kar je pomirjujoče, je to, da so takšne zavrnitve pogosto le začasne. Mislim, da moramo tisti, ki delamo na tem področju, sprejemati možnosti za sodelovanje z javnostjo in za javno izobraževanje. Le nekaj ​​tematik je tako čustvenih kot smrt zaradi samomora in tisti, ki delamo na tem področju, smo v edinstvenem položaju, da zagotovimo verodostojne informacije in nasvete. In navsezadnje pomen mentorstva – najti izkušene sodelavce, ki so vam všeč in mislite, da se od njih lahko nekaj naučite (morda pa bodo oni našli vas). Na vaše mentorje se boste  obračali skozi vso svojo poklicno pot.

 

English

Prof. Navneet Kapur (Professor of Psychiatry and Population Health, University of Manchester, UK) is a psychiatrist and Head of the Research Centre for Suicide Prevention. His research mostly targets epidemiological methods, the aetiology and treatment of suicide behaviour, as well as patient safety. His main contributions have been focussed in the area of health service responses to suicide. Prof. Kapur is particularly enthusiastic about the research work, because, even though clinical work can be very rewarding, research offers the possibility to impact on the lives of many people not just the person in front of you. His lecture will be on clinical (and other) approaches to preventing suicide. Some of his most important research findings with respect to the causes, management and prevention of suicidal behaviour will be discussed. Besides, he will demonstrate how research can have a direct impact on people’s lives.

Prof. Kapur’s message to young researchers, professionals, students:

I think my main advice would be to follow areas that interest you, read very widely, talk to colleagues internationally, and ensure that you have sufficient time to develop your existing ideas and come up with new ones. I would also perhaps emphasize that careers (particularly in academia) can be quite challenging but many of the skills can be learned. So for example, writing a paper for an academic journal can appear extremely daunting when you are starting out but becomes much easier over time. The same can be said for funding applications. Of course, there are never any guarantees of success and one of the attributes that’s required of researchers in any field is resilience and an ability to shrug off rejections (from journals or grant-giving bodies). What is reassuring is that such rejections are often temporary. I think those of us in the field should embrace opportunities for public engagement and public education. Few subjects are as emotive as death by suicide and those of us working in this area are uniquely positioned to provide authoritative information and advice. And finally the importance of mentorship – find senior colleagues who you like and you think you can learn something from (or perhaps they will find you).  You’ll turn to your mentor(s) throughout your career.