Nasveti za učitelje in vzgojitelje

Statistika: za samomorom umre 20 mladostnikov letno

Duševno zdravje je stanje blagostanja, v katerem posameznik uresničuje svoje potenciale, obvladuje normalne stresne situacije, produktivno dela in daje svoj prispevek skupnosti.

Samomor med mladimi - priročnik za učitelje

Duševno zdravje je na eni strani kontinuuma, medtem ko so na drugi strani duševne motnje. 

Z izrazom duševna bolezen oz. motnja opisujemo široko paleto težav, ki se kažejo v načinu doživljanja, vzorcih misli, čustev, vedenja in odnosih z drugimi ljudmi in ovirajo funkcioniranje v vsakodnevnem življenju.

Med mladimi so najpogostejše duševne bolezni:

  • Depresivne in anksiozne (tesnobne) motnje (za njih je značilno npr. dalj časa trajajoče potrto ali brezvoljno razpoloženje, negativne in tesnobne misli, strahovi, razdražljivost …, kar se odraža tudi v spremenjenem vedenju).
  • Motnje hranjenja (v obliki prenajedanja, bruhanja po obrokih, odklanjanja hrane).
  • Zloraba substanc (nezdrave oblike uživanja alkohola in/ali drog).

Večino duševnih bolezni se lahko uspešno zdravi, pri čemer je ključnega pomena zgodnje odkrivanje težav in iskanje pomoči pri strokovnjaku.

Mladostniki imajo pogosto občutek, da so težave, s katerimi se soočajo, značilne samo zanje in da se morajo znati sami soočiti z njimi. V trenutkih stiske so lahko ključnega pomena viri socialne opore in poučenost o izražanju čustev.

Samomor med mladimi

Samomorilne misli so lahko del razmišljanj in soočanj z vprašanji smisla življenja in smrti, s katerimi se mladostniki veliko ukvarjajo. Tveganje za razvoj samomorilnega vedenja se pojavi, če misli o samomoru mladostniku predstavljajo način reševanja težav oz. razbremenitve stiske.

 V Sloveniji stori samomor vsako leto okoli 20 mladostnikov med 14. in 19. letom, veliko več pa je poskusov samomorov.

Tuji strokovnjaki namreč ocenjujejo, da naj bi se med mladimi na vsak izvršen samomor zgodilo okoli 100 do 200 poskusov samomora. Samomorilne misli in poskusi so pogostejši pri dekletih, razlika med spoloma v številu izvršenih samomorov pa je ravno obratna; fantje so namreč kar štirikrat bolj samomorilno ogroženi od deklet. Razlago za to navidezno nasprotje najdemo v več dejavnikih, in sicer so fantje v povprečju bolj agresivni od deklet, izbirajo nevarnejše metode samomora, poleg tega pa se pri njih pogosteje sočasno pojavlja večje število dejavnikov tveganja (npr. samomorilnim mislim pridružena motnja razpoloženja ali zloraba alkohola).

Opozorilni znaki, ki lahko kažejo na hudo stisko pri mladostniku

Mladostniki, ki resno razmišljajo o samomoru, svojo stisko pogosto sporočajo okolici na različne načine. Raziskave namreč kažejo, da večina ljudi v zadnji fazi samomorilnega procesa izraža določene opozorilne znake, da si namerava vzeti življenje. Ti znaki se običajno kažejo teden dni pred samim dejanjem, lahko so bolj ali manj neposredni in jih je včasih težko prepoznati. Pojavljajo se v različnih oblikah: kot izjave o posameznikovih čustvih ali načrtovanem samomoru (posredni ali neposredni verbalni opozorilni znaki) ali kot vedenje, ki opozarja na hudo stisko (vedenjski opozorilni znaki).

Posamezen opozorilni znak še ne pomeni nujno nečesa usodnega, vendar je pomembno, da ob vsakem znaku, ki nakazuje stisko, obup, pesimističen pogled na prihodnost ali željo po koncu, posameznika povprašamo po njegovih čustvih in namerah.

Nekateri vedenjski
opozorilni znaki
:

  • spremembe v vedenju in/ali prehranjevanju,
  • dalj časa trajajoče otožno razpoloženje,
  • povečano zapiranje vase,
  • nesposobnost soočanja s težavami,
  • izguba veselja do dejavnosti, ki so osebo v preteklosti veselile,
  • zloraba alkohola in/ali drog,
  • samopoškodovalno vedenje …

Nekateri verbalni opozorilni znaki (od razmeroma posrednih k zelo neposrednim):

  • »vsi se norčujejo iz mene«,
  • »nikomur ni mar zame«,
  • »nihče me ne mara«,
  • »sovražim se«,
  • »ne morem več«,
  • »naveličan sem vsega«,
  • »želim si, da bi bil mrtev«,
  • »odločil sem se, da se bom ubil« …

Brošura za učitelje

Informativna brošura za učitelje, vzgojitelje in vse, ki se pri delu srečujejo z mladimi je na voljo v okviru projekta A (se) štekaš?!?.

Značke: , , , ,